Šla je v pozabo govorica nebes,
zavedajoč se le še svojih teles;
telo smo postavili pred Boga
in sebe nad njega in bližnjega.
Šlo je v pozabo, kdo daje nam dih,
vse manj smo dajali, vse bolj jemali,
obsojali, tlačili in se prepirali,
naravo izžemali in jo maličili.
Lahko se učimo pri Zemlji uslužni,
ob darovih rastlin, svobodnih živalih,
šepetu vesolja, sporočilih vseh dni
in ubiramo pot v enost in mir. |