Pestujem tišino.
S širokimi krili objema
razburkano pokrajino,
jemlje jo vase
in jo tolažeče pomirja.
Pestujem tišino.
Njena oaza je zdravilna
po trušču v svetu.
Pestujem tišino.
Pustim ji,
da prazni natlačen prostor
in da polni praznino.
Pestovanje tišine
je posvečeno opravilo.
Ko me njena zibka
ziblje samodejno,
se razkrije tisto,
kar mi oglušujoč trušč sveta
zaman skuša dopovedati.
|