Ob soju sveč zrem v noč,
vsak plamen dobi svojo moč,
opominja življenje se izteka,
kakor nam usahne reka.

Nekaterim ni mar vse to,
zavist in grabežljivost častijo,
jim brezupno je nauke deliti,
v grob z nagrabljenim oditi.

Naj za življenja izginejo okovi,
da bi nam vladali volkovi,
z napuhom duša brez srca,
ob njih plamen sveče trepeta.