Sonce nežno poljublja kožo,
pije drseče kaplje z vonjem soli,
svilena mehkoba peščene blazine,
odmev morja v meni vzvalovi.
Svetloba ponese me v višave,
nebu svobodno dvigujem dlani,
v objemu ugodja strast prebujena,
pospešuje utrip, požene kri.
Spustijo z višav me bobneči valovi,
globine vabijo v svoj me pristan,
vse glasnejši so njihovi toni,
vase prezrcalim ta dan.
Peneča modrina z vonjem soli,
s svojim tokom zakriva za menoj sledi,
odmev morja, mirni valovi,
v njem odzvanjajo mili glasovi.
|