|  Obrazi, sami obrazi.
Človeški obrazi,
živalski obrazi,
obrazi narave.
Obrazi, na katerih so razvidni porazi.
Obrazi, ob katerih te zmrazi.
Veseli obrazi.
Žalostni obrazi.
Prijetni obrazi,
odvratni obrazi.
Grdi obrazi,
lepi obrazi.
Obrazi brez obraza,
obrazi brez izraza.
Obrazi kot pot izkaza,
nakaza kot identiteta obraza.
Živali so lepše od ljudi,
dan današnji.
Vsaka ima svoj obraz in svoj izraz.
So naravne, niso izumetničene.
Mlad obraz, zrel obraz, star obraz.
Izpostavljen soncu, vetru, mrazu, svetlobi.
Slabše ohranjen od roke, noge, trebuha.
Najbolj cenjen in najbolj zasramovan.
Le kaj si mislil, Stvarnik moj?
Le kaj si hotel, Gospod moj?
Zakaj si nas ustvaril z ranljivimi obrazi?
Zakaj na njih se kažejo vsi duše izrazi?
Zakaj si lahko ranimo svoje obraze?
Zakaj si lahko iznakazimo svoje obraze?
Zakaj nam drugi lahko iznakazijo obraze?
Zakaj nam mati narava lahko iznakazi obraze?
Obraz je nekaj tako krhkega.
Obraz je nekaj tako prehodnega.
Obraz je nekaj najlepšega.
Obraz se ti zapiše v spomin.
Obraz ne mara hudodelstva,
zato se maskiramo.
Obraz ljubi svetlobo,
zato se ličimo in šminkamo.
Naveličan sem grdih obrazov,
naveličan sem izumetničenih obrazov,
naveličan sem lažnivih obrazov,
naveličan sem psihopatskih in sociopatskih obrazov.
Razjasni svoj obraz, Gospod!
Iskreno te prosim za to!
Dovolj mi je bleferjev
in zakompleksancev!
Nočem nikogar soditi,
toda dovolj mi je škodljivcev.
Dovolj mi je bioloških tvorb,
ki se prištevajo k človeškemu rodu.
Gospod, žetev in trgatev sta že dolgo zreli.
Ne odlašaj!
Ljudje se ne spreobračajo kot nekoč.
Nima smisla čakati.
Pridi, Gospod Jezus!
Jezus, pridi zavoljo obraza,
zavoljo človeškega obraza!
Ohrani človekovo bistvo,
človekovo identiteto.
Skrbi, požrešnost in pijanost,
razuzdanost in poživinjenost.
To teži človeški obraz,
človeško obličje, človeški izraz.
Pa saj verjetno ni tako hudo.
Veliko prenesemo in veliko ga nesemo,
tako trpljenja kot uživanja.
Navajeni smo egzistencialnega nalivanja.
Obrazi, ti neverjetni izrazi.
Človekovi izrazi, živalski izrazi naravni izrazi.
V njih so skrite človeške duše, živalske duše, rastlinske duše, zemeljske duše.
Gospod, moj Bog!
Kakšen je tvoj obraz?
Kakšen je tvoj izraz?
Ali imaš ti edini resnični obraz?
Ko preženem hudobca v največje globine,
ko me Sveti Duh popolnoma prešine,
ko niso važne moje vrline,
takrat uzrem obraz, pravi Obraz in Izraz.
|
NE ZAMUDITE
Obrazi
Prispeval/a: Hunter dne nedelja, 6. december 2009 @ 19:39 CET
Čista resnica na pladnju,
vrgel si rokavico vsakemu v
obraz, kar mu sledi, odvisno je samo
kje se kam kateri uvrsti, če smo samokritični do
sebe. Pesem je za vsakdanji pomislek, ko
se zbudimo in se pogledamo v zrcalo. Čestitam!
Vidimo hinavščino na tujem obrazu, kaj pa na svojem???
Naj tvoj obraz spoštovani Hierhod kaže zdaj v božičnem i novoletnem času veselje, srečo, modrost,in odprtost do človeka. Lepa beseda in nasmeh nič ne stane.
Lep začetek delovnega tedna,
Hunter
Obrazi
Prispeval/a: jože.k dne ponedeljek, 7. december 2009 @ 19:37 CET
Sicer pa sem v že objavljeni pesmi spodaj povedal vse
Ne razumem ljudi, dvoličnežev...
Medtem ko obsojajo nasilje,
prikimavajo pobojem, vojnam,
celo prizadetest igrajo, pa ne napravijo nič,
srce imajo kot kamen
Pravijo, da gre le za samoobrambo,
v imenu pravičnosti uničujejo, pobijajo...
smo gluhi na krike umirajočih,
iščejo tisto česar ni, otroci pa umirajo.
Ob nasilju se obračamo proč, v sebi se slepimo.
Lakoto jemljejo kot nujno zlo,
siromaštvo kot vreme...
Vera vseh barv izgublja svoj jaz,
Nastaja nova, upanje v boljši jutri,
polna obljub, lepih besed,
Ljudje pa se hranijo z nič,
ob smetnjakih, s pogledi v izložbe.
z eno samo mislijo, bo že...
da se spremeni miselnost zgoraj,
da bomo morda deležni drobtinic,
da zaživimo v dostojanstvo....
Lep pozdrav !
jože.k
Obrazi
Prispeval/a: hierhod dne ponedeljek, 7. december 2009 @ 22:38 CET
Hvala ti za prelep komentar in kritiko! Si bom skušal nadeti bolj prijazen izraz na svoj obraz v tem adventnem in božičnem času. Včasih res kar preveč pretiravam z idejo o šokterapiji.
Morda sem bil v pesmi malo premalo samokritičen. Nisem pa namerno hotel nikomur vreči rokavice v obraz ali ga oklofutati. Pisal sem samo to in tako, kot mi je v trenutku privrelo iz notranjosti.
Želim ti lep večer!
hierhod
Obrazi
Prispeval/a: hierhod dne ponedeljek, 7. december 2009 @ 22:56 CET
Zelo dober komentar!
Si človek, ki veliko razmišlja, se veliko trudi! Iz vseh tvojih dosedanjih pesmi lahko sklepam, da si v življenju veliko doživel in veliko trpel. Premnogokrat si bil nerazumljen in zapostavljen. Kljub temu hočeš pomagati, prispevati. To je tisto, za kar bi se hotel Jezus na križu z veseljem žrtvovati, četudi je morda trenutno "totalno pasiven". Bog ozdravlja tvoje rane, tako kot moje.
Lep pozdrav in lep večer!
hierhod
Obrazi
Prispeval/a: dunja dne ponedeljek, 7. december 2009 @ 23:15 CET
Mislim, da ti je dobro uspijelo u svoju pijesmu, sakupiti sve ove vrste obraza.
Na žalost među nama, ma gdije mi bili - živijeli, postoje ljudi i sa 100 obraza.
Živimo sa svoim obrazom,
kao i sa mirisom koi nosimo,
Oni su nama ugodni,
A neugodni su samo drugima.
Želim ti ljepu veče,
Dunja
Obrazi
Prispeval/a: hierhod dne ponedeljek, 7. december 2009 @ 23:57 CET
Na tako jednostavan način si rekla bit ove pjesme! Čestitam!
Ima (nas) puno ljudi sa 100 obraza ali nam je to postalo več tako "normalno". Na žalost je to za neke ljude način egzistencije (neki su "prisiljeni" u to).
A najbolja ti je usporedba obraza sa ljudskim mirisom! Naš vlastiti miris nam je sasvim ok. "Možda" postane "čudan" ili "odvratan" tek ako trebamo među "druge" ljude ili ako počne taj miris utjecati na naše vlastito zdravlje.
Želim ti lijepu večer!
hierhod