Nocoj sem se ljubila s teboj.
Bilo je nepopisno lepo,
ko sem ti pustila,
da se me dotikaš in me božaš,
da strastno me zapletaš.
Rekel si, da boš zaspal,
da jutri bi rad zgodaj vstal.
Nisem spati mogla,
na sprehod sem šla.
Sredi noči si zaznal,
da me ni in si vstal,
me iskal in se nisi
ustrašil podivjanih konjev.
Hotla sem ti dopovedati,
da se malo umakni,
skloni ali dvigni,
da te udarec ne rani.
Si slišal? Si še živ?
Fino se mi zdi, da več
ne bežim in ti pustim
objeme tvoje, nič več te
ne podim. Nekaj mogla sem
sprejeti v sebi, govorijo
mi te sanje od sinoči.
|