Si dovolj močna, da okusiš mojo moč?
le poglej me v oči, da odpeljem te proč,
da vidiš, občutiš, vse v meni zaznaš,
se ne pretvarjaš, igraš.
S pogledom srečala sta se svetova,
v njegovem bes, zamera, žalost do groba,
v njenem sanje, cvetlice, drevesa, potoki,
v obeh ljubezen v roki.
Sanje sprejele so njegov bes,
zamera prisluhnila je bitju dreves,
žalost dobila je dišeče vonjave,
od ljubezni v očeh rodile so se kaplje.
|