|  Nekje daleč rastejo topoli,
obrežja rek krasijo vrbe,
modro nebo preletavajo štorklje,
polja zlato pšenično klasje...
Nekje nad morjem, njegovo gladino,
se igrajo galebi, igraje iščejo svoj plen,
potem pa se dvignelo proti soncu,
ter ponovno spustijo med valove.
Nekje daleč gradi človek nebotičnike,
se okoli vozi z lepimi avtomobili,
ljudem poklanja lepe besede,
sam sebi pa grabi denar...
Morda pa ga nekoč prekrije morski val,
in se bo moral posloviti, pozabiti
nebotičnike, pa avtomobile, denar,
kar galebom kaj malo mar...
|
NE ZAMUDITE
Nekje daleč
Prispeval/a: jože.k dne torek, 16. avgust 2011 @ 14:26 CEST
lp.
jože.k
Nekje daleč
Prispeval/a: Desiree dne nedelja, 4. september 2011 @ 08:33 CEST
Lep pozdrav! D.
Nekje daleč
Prispeval/a: jože.k dne torek, 6. september 2011 @ 11:41 CEST
času, ljudem ob katerih živijo s svojimi dejanji, tudi z
negativnim predznakom.Ti topoli so Prekmurju dali pečat
posebnosti, enostavno dediščina dobro mislečih iz
preteklosti.Včasih pravijo, da počenjajo nerazumne stvari
neuki ljudje, tisti ki ne razmišljajo, niso vpeti v utrip sedanjosti
povezane s preteklostjo, daru naših prednikov.Enostavno
mislijo da so mali bogovi, da lahko počnejo kar jim godi...Tudi
ljubljanski tramvaj so ukinili, pobrali tirnice, zdaj pa nekateri
razmišljajo o ponovni povezavi z njim v mestnem potniškem
prometu.Saj ne gre le za ekološko gibanje, dobro je bilo!
Mogoče bo kdo ponovno nasadil topolov, takšen človek ki
razmišlja, ki ve kaj je dobro in lepo, in ponovno dal čar
pokrajini, ki nekaterim iz naslonjača in fotelja ne pomeni nič.
Lep pozdrav !
jože.k
Nekje daleč
Prispeval/a: Desiree dne sreda, 7. september 2011 @ 17:14 CEST