Saj drugače bit ne more,
treba je vrniti se do tistega
križpotja, kjer spregledala
sem smerokaz in zavila na
brezpotje, ki prav na koncu
nosi sporočilo: tu se vse konča,
vsa mamljivost je minljiva.
Očaranost je speljala me,
krivo me vodila.
Nič torej.
Treba bo nazaj in potem
začeti znova.
Dobro je, da je spet dan!
|
Treba bo nazaj
Prispeval/a: jože.k dne torek, 27. januar 2009 @ 12:51 CET
Včasih so rekli ne oziraj se nazaj, kajti le tako boš nekam prišel...
Lep pozdrav !
jože.k
Treba bo nazaj
Prispeval/a: klaruška dne torek, 27. januar 2009 @ 19:50 CET
jah, to je pa res, kar so rekli včasih.
Je pa najtežje priznat,
ko zmanjka poti,
da je res več ni.
Če se OZIRAŠ nazaj,
heksenšus fašeš.
Če pa se OBRNEŠ nazaj,
ko ni več poti,
spremeniš smer hoje
in zopet gledaš naprej.
Najlepše je, ko uvidiš,
da s tem spustiš
belo golobico ljubezni
na prostost, da poje
in žgoli, včasih veselo,
včasih otožno,
a živi.
To se sam zdi, da je pesem,
a je ena sama velika ljubezen.
Treba bo nazaj
Prispeval/a: kanika59 dne sreda, 28. januar 2009 @ 14:18 CET
Klaruša-pesniška duša hi, lepo si Ti to napisala, čestitam !!
Temna ozka ulica prazna,
megla naveličana, sama,
nikjer...nikogar,
le razbiti semafor
v prazno mežika,
kaže, da se mi smer zapira....
lp, fp