|    Moja zvezdica je tako daleč, 
komaj lovim v dehteči vodi njen odsev, 
 
vsakokrat se ponovi refren. 
 
Želim si skriti njo v svojo dlan, 
se prste potopijo v gladino tihe reke, 
 
brez nje ne najdem si utehe. 
 
Vidim sanjavo zvezdico le ponoči. 
Ko si priprem oči mi pripoveduje pravljico, 
 
v zadnjem? stavku na koncu – vejica ,
  |