|  Opazujem jih, razmišljam,
Nekdo jim je dal meso...
meso namesto kruha,
meso namesto plačila za delo.
počakal na tisti trenutek,
ko ga morajo takoj pojesti.
Morda je želel da se prenasitijo,
kot so se danih obljub po plači
obljubah iz ust nasitenih,
ko je pričakovano plačilo,
ne nagrada, ne miloščina,
nekaj samoumevnega.
Otrok v solzah razmišlja,
si postavlja vprašanje,
želi en sam odgovor,
zakaj so starši v skrbeh,
s strahom pričakujejo jutri,
zakaj se jim to dogaja.
|
NE ZAMUDITE
Miloščina
Prispeval/a: Desiree dne petek, 10. april 2009 @ 13:58 CEST
Lepo si napisal, a to volkov ne gane, njim se ovce ne smilijo.Sicer pa ni čudno, da premorejo toliko bahatosti, surovosti, cinizma, saj so navsezadnje prepričani, da se jim ne more ničesar zgoditi. Ne v taki državi, kot smo si jo mi ustvarili.
Lepo je, da imaš ta socialni čut in da znaš to potem tudi tako lepo povedati. Lepo je vedeti, da se večina ljudi le ni povampirila.
Lep pozdrav, Desiree
Miloščina
Prispeval/a: jože.k dne petek, 10. april 2009 @ 17:24 CEST
Volk dlako menja, nravi in kilogramov nikoli
Prispeval/a: MC dne petek, 10. april 2009 @ 18:03 CEST
Volk dlako menja, nravi in kilogramov nikoli
Prispeval/a: jože.k dne petek, 10. april 2009 @ 18:17 CEST
Bo že držalo, da vse skupaj postaja farsa, zlata obličja svetnikov pa vzbujajo spoštovanje in strah hkrati, kajti človek se boji moči tistih, ki se bahajo z zlatom, tistih ki imajo denar, z njim pa tudi moč, saj je njihova moč nad vsem, ko se resnična vera zgublja med vsem zavajajočim bliščem.
Volk dlako menja, nravi in kilogramov nikoli
Prispeval/a: MC dne petek, 10. april 2009 @ 18:49 CEST
Že res, da so ljudje danes kot še nikoli tudi sužnji materialnih dobrin, ampak le zato, ker jim jih v resnici kronično primanjkuje ali pa jih je gospodar prepričal v to, da so nujne, tudi če morda niso.
Materialna revščina vedno prinaša tudi duhovno odvisnost (in zasvojenost) ter prispeva k razvoju suženjske morale.
Satan kožo menja, nravi in zlobe nikoli
Prispeval/a: Fredi dne petek, 10. april 2009 @ 20:57 CEST
Na žalost. Tako nazadnje tudi religija in vera postanejo samo orodje v rokah oblastnikov. In nikoli ni bilo drugače. Celo prve krščanske skupnosti, ki jih tako radi idealiziramo kot čiste in nepokvarjene, so se bojevale za prestiž in za prvenstvo, svoj nauk pa so taktično prilagajale politični sutuaciji v rimskem cesarstvu. Samo tako je lahko razkropljenim skupinicam prvih kristjanov uspelo, da so se prelevile v državno Cerkev s prvim svečenikom, kot božjim namestnikom na zemlji. Tudi prvi kristjani so bili politične živali.
Ni res kar pišeš.
Prvi kristjani so živeli enakopravno in niso svoj nauk prilagajali politični situaciji.
Vsako delo vsakogar je bilo enakovredno.
Ta komuna ni dolgo trajala ampak pravi kristjani so vseeno preživeli.
Ljubezen v srcih ljudi zmeraj preživi.
Vem, da bodo po mojem odhodu prišli med vas grabežljivi volkovi, ki ne bodo prizanašali čredi.
Tudi iz vaših vrst bodo vstali možje, ki bodo s svojimi krivimi nauki potegnili učence za sabo.
Med ljudstvom pa so nastopili tudi lažni preroki, kakor bodo tudi med vami lažni učitelji, ki bodo skrivaj uvajali pogubne ločíne.
Res je.
Vstali so lažni učitelji kakor tud grabežljivi volkovi in si nadeli metrske kape in sodili ljudstvo.
Le kdo si je prizadeval bit enakovreden kralju al pa mogoče se povzdignit še nad kralja?
V prvem stoletju, ko so pomrli apostoli, so se že kocke za sedanjost metale.
Prvi kristjani so bli napadeni od zveri v srcu.
Preberi si še Raz 2, 1 – 3, 22. ( angelom cerkvam )
Podoben si tej zveri.
Si prava žival do prvih kristjanov, v srcu sikaš kakor kača nanje.
Nisi usmiljen.
Naj se ljubi Bog usmili te in podari razum, da sprevidiš zmoto.
Čao
Lažnivi Satan v akciji
Prispeval/a: MC dne petek, 10. april 2009 @ 22:46 CEST
prvi kristjani so bili Jezusovi učenci in iz samih evangelijev in apostolskih del je razvidno, da so se prepirali med sabo in se grebli za to, kdo se bo bolj priljubil svojemu rabiju. Sploh je že od vsega začetka je visel v zraku spor med poganskimi (grškimi) kristjani – »helenisti« in judovskimi kristjani – »hebrejci« (aramejsko govoreči Judje iz Palestine), spor med Petrom in Pavlom, stopnjevanje protijudovske gonje, ki je šla celo tako daleč, da je iz Pilata naredila heroja in celo svetnika, vedno bolj izrazit spolni pesimizen in sovraštvo do žensk, nenehno prilizovanje rimski oblasti, kasneje še spor z montanisti, teološko obračunavanje z herezijami in ločinami, obračun z gnostiki, ki očitno niso bili prebavljivi za ljudske množice, taktično sprejemanje poganskih kultov - vse to že v prvih dveh stoletjih krščanstva, še veliko preden se je krščanstvo prigreblo do titule državne religije. Od tam naprej pa se itak ve, da je bilo verske strpnosti konec. Množica religij, ki jo je poganska rimska oblast povsem dopuščala, se je s prihodom kristjanov na oblast spremenila v množično preganjanje krivovercev in iztrebljanje vseh drugih religij.
Preganjanje prvih kristjanov je bilo bolj politično kot pa religijsko motivirano, pa še iz tega so kristjani sami v povsem Holywoodskem slogu naredili mit, ki je potem navrgel množico mučencev, med njimi ogromno takih, ki so bili pokončani zaradi prepričanj, ki danes veljajo za heretična.
Nesrečni Neron je postal antikrist in prvi preganjalec kristjanov, čeprav razen enega samega dvomljivega Tacitovega zapisa v Analih, noben kronist tistega časa ne omenja, da bi Nerona kristjani sploh kaj zanimali, saj se je ukvarjal z veliko pomembnejšimi rečmi. Med drugim se je zelo uspešno bojeval s Perzijzci ter izpogajal ugoden mir, uspešno je zadušil vstajo v Britaniji ter izboljšal odnose z Grčijo.
http://en.wikipedia.org/wiki/Nero
Zgodba o tem, kako je Neron sam zažgal Rim in med požarom v Rimu igral na liro, je seveda tipičen mit, ki ga je zanikal tudi Tacit. Manj znano pa je, da je Neron po požaru odprl svoje palače, da so se v njih nastanili brezdomci in je organiziral oskrbo s hrano, da bi preprečil stradanje med preživelimi. Seveda vse to ne sodi k podobi krvoločnega preganjalca kristjanov, zato se o tem raje molči in ponavlja z ničemer dokazane legende.
Jasno je tudi, da so prvi kristjani verovali v nekaj povsem drugega, kot verujejo današnji kristjani, - če nič drugega so pričakovali ponoven prihod Jezusa še za časa svojega življenja, kar je povsem razvidno že iz Pavlovih spisov oziroma pisem. Ker se pravljice niso uresničile, so potem prilagodili svojo doktrino, obračunali z montanisti, organizirali v Cerkev, Petra lažno preselili v Rim, si izmislili tisto nesrečno skalo in se potem uspešno prilagajali še naprej. Čisti primer politikantstva.
Fredi, lepo se imej
preberi še kako zgodovinsko knjigo (ker Sveto pismo to ni!)
in
naj ti Bog podari Razum.
Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.
Prispeval/a: Fredi dne sobota, 11. april 2009 @ 02:16 CEST
Razprtije so imeli med seboj razlagalci vere oziroma evangelija.
Ampak te razprtije so rešili apostoli.
Logika, vodil jih je Sveti duh.
Tud vsi apostoli od začetka niso doumeli ljubezen in usmiljenje.
Sveti duh jih je okrepil v veri v ljubezen.
Namreč bli so odprti v srcih kakor ljudje, ki jim jih je pridružil ljubi Bog.
Gospod pa jim je vsak dan pridruževal te, ki so našli odrešenje.
Našli so ljubezen namreč usmiljenje se jih je dotaknilo.
Množica teh, ki so sprejeli vero, je imela kakor eno srce in eno dušo.
Nihče ni trdil, da je to, kar ima, njegova last, temveč jim je bilo vse skupno.
Apostoli so z veliko močjo pričevali o vstajenju Gospoda Jezusa in velika milost je bila nad vsemi.
Nihče med njimi ni trpel pomanjkanja.
Lastniki, ki so prodajali zemljišča ali hiše, so prinašali izkupiček ter ga polagali k nogam apostolov;
in sleherni je od tega dobil, kar je potreboval.
To so bli prvi kristjani, ki so živeli v 1. stoletju.
O njih govorim, da so kristjani v pravem pomenu besede.
Komuna kristjanov, ki je bila zagotovo uničena že do leta 70.
Apostoli so pomrli.
Pavel že pred letom 70 v Rimu.
Preživeli so se razpršili.
Verjetno so preživeli tud učenci apostolov kakor Timotej kjerkoli v rimskem carstvu in poučevali folk ampak učenci nikakor niso nad učitelji.
Tud niso imeli takega vpliva kakor apostoli.
Ampak zmeraj se je našel kdo, ki je resnično sprejel ljubezen v srce.
Ljubezen je strpna in potrpežljiva in predvsem modra.
Modrim ljudem ni bla prioriteta na velik zvon dajat sebe.
Enostavno so verjeli v ljubezen in v takem ljubem duhu vzgajali tud svoje otroke.
Jeruzalemsko kakor nasploh anti židovsko apokalipso so preživeli tud ljudje, ki so uvidli priliko zase.
Bli so pametni, znali so filozofirat.
Obstajali so razni evangeliji.
Tolmačli so si jih po svojem prepričanju.
Prevladala je zmeda katero so uredili po svojem prepričanju.
Zagon so dobili lažni učitelji.
In je gratalo kar se sedaj preklinja oziroma zaničuje.
In mnogi bodo sledili njihovim razuzdanostim in po njihovi krivdi se bo preklinjala pot resnice.
Boli me patak.
Vsak vernik za časa življenja upa, da bo prišla odrešitev.
Ko je odhajal iz templja, mu je rekel eden izmed njegovih učencev:
»Učitelj, poglej, kakšni kamni in kakšne stavbe!«
Jezus mu je dejal:
»Te velike stavbe gledaš? Tu zagotovo ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen.«
Jeruzalemski tempelj so Rimljani dobesedno razstavili kamen po kamen in iskali zlato tud med kamni, ker jim ni blo jasno čemu je notranjost templja tak brezosebna, brez kiča, brez zlata.
Mislili so, da je zlato skrito med kamenjem templja.
Človek raje išče zlato kakor ljubezen.
Zgodovina je zapisana tud v bibliji.
Fajn bodi.
Čao
Sveti Duh - božji borzni posrednik
Prispeval/a: MC dne sobota, 11. april 2009 @ 07:08 CEST
>>so prinašali izkupiček ter ga polagali k nogam apostolov;
>>in sleherni je od tega dobil, kar je potreboval.
>>To so bli prvi kristjani, ki so živeli v 1. stoletju.
Lepše ne bi mogel zapisati, Fredi. Tako je bilo v prvem stoletju, v drugem, v tretjem in tako naprej do današnji dni. Ljudje svoje premoženje polagajo k nogam Cerkve, zato da bi odrešili svojo dušico. Vodi pa jih seveda Sveti Duh. Na veke vekov. Amen.
Apd 2:42-
Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, Ali v skupnosti ali v enodušnosti.
v lomljenju kruha in v molitvah. Vse pa je v duši navdajal strah, zakaj po apostolih se je dogajalo veliko čudežev in znamenj. Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval.
p.s.:
Do leta 70 praviš, da je bilo vse pošteno. Mogoče. Mogoče tudi zato, ker takrat še niso obstajali dokumenti krščanskih politkomisarjev – evangeliji in apostolska dela. Ljudje pa so naivno pričakovali takojšen prihod Jezusa in konec sveta. Predvsem pa – v duši jih je navdajal strah zaradi čarovnij (beri zvijač in prevar), ki naj bi jih uprizarjali apostoli. Saj ne rečem, da med njimi niso bili tudi ljudje čistih src in iskrene vere, ampak - ali to sploh kaj dokazuje?!
Sveti Duh - božji borzni posrednik
Prispeval/a: jože.k dne sobota, 11. april 2009 @ 09:32 CEST
Moja želja ni bila ustvarjati neko negativno misel ob teh dneh, ko nas obdajajo Velikonočni prazniki, le da bi ljudi spomnil, da Kristusovo izročilo v ljudeh premalo vpliva na miselnost, predvsem pa da je premalo se v Božjem hramu opraviti molitev, potem pa iskati zadovoljstvo v materjalnih bobrinah, denarju, neprizadetosti ob dogajanju, ko je vsak dan več ljudi na robu preživetja.Moja predstava o Kristusu je kot o preprostem človeku, ki je želel ljudim dobro, hotel biti njim enak.
Žal se med nami se sprehajajo nedotakljivi, novodobni bogovi, tisti ki razčlovečeni grebejo pod sebe bogastvo, drobtine tega, tudi že skoraj pokvarjeno meso pa puščajo za seboj, ga širokosrčno dajo v dar.
Želim vam prijetne Velikonočne praznike, z željo da bi imeli tudi za življenja na zemlji prijetno življenje, da nam ne bi ostalo zgolj in samo posmrtno živeti v obljubljenih nebesih.
Sveti Duh - božji borzni posrednik
Prispeval/a: jože.k dne četrtek, 16. april 2009 @ 18:53 CEST