|  Letos je na ulici, tam je,
kar med ostalimi ljudmi,
nosi darove, besede, napise.
Ponavlja pa že slišano,
ob pokih petard neuslišano.
Saj ga ne razumem, prepoznam,
zloščene čevlje, želje imam,
čakam njegovih daril, slaščic,
je namesto parkeljnov hudič,
želje, pričakovanja šle so v nič.
Pa saj tam je vse dimu, zamegljeno,
njegove besede preglasijo poki,
vpitje, dež neprijazni zvoki,
brez dežnikov so nekateri mokri,
pridi prosim, čakam v sobi topli.
|
NE ZAMUDITE
Miklavž, čakam te
Prispeval/a: Polona61 dne torek, 4. december 2012 @ 13:19 CET
živimo.
Miklavž, čakam te
Prispeval/a: jože.k dne torek, 4. december 2012 @ 15:18 CET
se dogaja.Saj več ne smem slaščic in sladkarij kot v svojih
mlajših letih, še prav posebno pa ne maram sladkih besed in
obljub od tistih, ki živijo sedaj v sladkih časih.Želim le da Miklavž,
morda Božiček ali Dedek Mraz vsem nam prinesejo spoznanje da
se spreminja na bolje v dobro vseh, takšnega darila bi bil najbolj
vesel, čeprav bi bile to le besede ki bi obveljale ter nas popeljale
v drugačne, lepše čase.
Hvala za komentar in lep pozdrav Polona !
jože.k