|  Zapele ptice v jutro, sončen dan,
ena priletele med vejevjem žvrgoli,
morda ji sonce ugaja, se ga veseli,
da polepša dan meni, tebi, nam.
Cvetoče lepe rože vabijo k sebi,
marjetk in drugih lepih s sončne trate,
s pogledom iščem, eno izbiram zate,
rad bi podaril, poklonil jo le tebi...
Le eno imam, so druge pokošene,
pod koso padle, cvetje že je uvelo,
ko kmet jih obrača v krmo smelo,
ob delu pozvižgava, poje si veselo.
Utihnilo je petje ptic,so odletele
so rože pokošene, že uvele,
a marjetko eno lepo le imam,
da podarim jo tebi, v vazo dam.
|
NE ZAMUDITE
Košnja
Prispeval/a: jože.k dne nedelja, 28. junij 2009 @ 11:10 CEST
Preprosta, vendar očarljiva,
po pašnikih, livadah vabi,
le redka cvetlica še tako vabljiva,
ko utrgal si jo, vprašat ne pozabi.
Morda pove ti, če ljubezen ti je dana,
ko lahkotno postojiš , modruješ,
ji pero, zadnji beli cvetni del utrgal si proč,
me ljubi, ne ljubi, sprašuješ.
A marjetka ti ne bo hvaležna,
njen cvet bo ranjen, pust,
čeprav boš slišati iz svojih ust,
da ljubljen si, ljubezen še živi.