V svoji pesmi Kamela mi kličejo vrača iz Afrike, da mi prikliče Hendersonov dež.

Henderson je bil kralj dežja po istoimenskem romanu Nobelovega nagrajenca za književnost Saula Bellowa (1915-2005).

Henderson pravi: "Imel sem se za potepuha in sem imel za to svoj razlog; poglavitni moj razlog pa je bil, da sem se vedel kot potepuh." Potepuh je tisti, ki hodi iz kraja v kraj brez dela. Tudi pesniku se dogodi odsotnost pisanja, da strmi nad belim listom in se vede kot potepuh. Oklepa se svoje kamele skozi puščavo. Kako lepe krvi je čustvo,/ki ne more vzleteti./Jaha skozi rane sveta./Njegov padec pod kamelo/sem slišala kot rahel šum./Glas se je pogreznil v pesek/in zrasla je zelena oaza.

Potepuštvo ima svoje postaje, vedno se vračamo tja, od koder smo odšli. Življenja je velika epizoda preizkušnje našega potepuštva.

Pred leti sem prebrala roman Henderson, kralj dežja. Od prve do zadnje vrstice zanimivo branje, ki pritegne. Priporočala bi ga za čtivo v teh zimskih mesecih. Spoznati pisatelja Bellowa je nekaj posebnega za širino duše in spoznanje samega sebe.

Na svojem domu v Broolineu v Massachusettsu je v starosti 89 let 2005. leta umrl Nobelov nagrajenec za književnost Saul Bellow. Bellow se je rodil v Kanadi. Zaslovel je z romani, kot sta Herzog in Humboldtova oporoka, in bil eden najbolj priljubljenih severnoameriških literatov. Njegov kolega Philip Roth ga je skupaj z Williamom Faulknerjem označil za "hrbtenico ameriške književnosti 20. stoletja". Herzoga imamo od leta 1966 tudi v slovenskem prevodu Mire Mihelič, Humboldtovo oporoko pa smo v prevodu Dimitrija Rupla Slovenci dobili leta 1979. Hvala vam Dimitrij Rupel!

Nihče nikoli ne omeni, da je Dimitrij Rupel prvedel Humboldtovo oproko, roman, ki predstavlja hrbtenico ameriške književnosti 20. stoletja. Brala sem veliko strokovnih članov avtorja D. Rupla v Novi reviji. V javnosti ga poznamo samo kot politika in marsikdo ne ve, da se je izkazal tudi kot odličen prevajalec književnosti in sicer romana, ki je dosegel v Ameriki vrhunec slave. Dimitrij Rupel je tudi odličen publicist. Težko mi je bilo, ko sem videla s kakšnimi nizkimi udarci ga je ponižal Ivo Vajgl ob obravnavi Ruplovega veleposlaništva na Dunaju. Ivo Vajgl je po končanem študiju na Biotehniški fakulteti v Ljubljani bil zaposlen kot novinar. Od leta 1984, ko je postal konzul SFR Jugoslavije v Clevelandu (ZDA), deluje na področju diplomacije oziroma je politični funkcionar. Leta 2004 je bil minister za zunanje zadeve Republike Slovenije, nostalgik starih časov. To sem omenila mimogrede, ko vse preradi pozabljamo, da je nekdo poleg politika tudi kulturnik.

Bellow se je v svojih delih pogosto podajal na pot iskanja bistva človekovega bivanja. Veliko vlogo v njegovih delih je imela tudi izkušnja priseljevanja v Ameriko, še posebej judov. Bellow se je rodil 1915. leta v predmestju Montreala kot četrti otrok v judovski družini, ki se je priselila iz Rusije. Kasneje je odraščal v eni izmed četrti v Chicagu, v kateri je živelo veliko judovskih priseljencev in družin iz vzhodne Evrope.

Kritiki so Bellowa cenili tudi kot enega izmed najbolj pomembnih kronistov življenja ameriških intelektualcev judovskega rodu. K njegovim literarnim zaslugam prištevajo izoblikovanje literarnega junaka, ki ga opredeljuje močan intelekt.

Po študiju sociologije in antropologije na univerzi v Chicagu leta 1937 je Bellow poučeval na univerzah v Wisconsinu in Bostonu. Med II. svetovno vojno je služil v mornarici, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Prodor v veliko pisateljsko kariero se mu je posrečil pri 29 letih s kratkim romanom "Dangling Man". Ko je nato leta 1953 izšla njegova knjiga "The Adventures of Augie March", je ameriška kritika skoraj 800 strani dolgi roman izbrala za najboljše literarno delo tistega leta.

Leta 1965 je izšel tragikomični roman Herzog, ki ga nemalo poznavalcev šteje za njegovo najboljše delo. Deset let pozneje je Bellow s Humboldtovo oporoko dosegel vrhunec slave, na prevajalca Dimitrija Rupla, ki je obogatil naše knjižne police s prevodom, pa smo že nekolik pozabili. Pisatelj je s s tem romanom o dvomu intelektualca v družbo dokazal globoko "človeško razumevanje", je presodila Švedska kraljeva akademija, ko mu je zato leta 1976 podelila Nobelovo nagrado.
Ob podelitvi Nobelove nagrade 21. oktobra leta 1976 je pisatelj, znan po pesimizmu, kar se tiče svojega nadaljnjega pisateljevanja, dejal: "Nobelove nagrade so redko dobra zadeva za Američane, še manj pa za pisatelje. Sinclair Lewis in John Steinbeck sta bila po tistem, ko sta jo dobila, še redko trezna. Kar pa se tiče Hemingwayja, ta je nehal pisati."
Bellow je bil prvi v vrsti ameriških romanopiscev judovskega rodu, med katerimi so, denimo, še Philip Roth, Isaac Bashevis Singer in Bernard Malamud.

Bellow je bil zadnji v vrsti velikanov ameriške književnosti. Njegov opus je vključen v študij literature na univerzah po vsem svetu, tematizira pa probleme judovske manjšine na ameriških tleh, ameriško družbo ter odnose med moškimi in ženskami.

Njegov zadnji roman "Ravelstein" predstavlja biografijo starca, čigar zadnja leta življenja obnavlja eden njegovih starih prijateljev, jud iz neke stare evropske rodbine. Kritika je v romanu videla razdvojenost pisatelja samega.

Saul Bellow je napisal vrsto leposlovnih in esejističnih knjig in zanje prejel številna priznanja. Naslovi njegovih knjig: "Dangling Man" (1944), "The Victim" (1947), "The Adventures of Augie March" (1953), "Seize the Day" (1956), "Henderson the Rain King" (1959), "Herzog" (1964), "Mosby`s Memoirs and Other Stories" (1968), "Mr. Sammler`s Planet" (1970), "Humboldt`s Gift" (1975, Pulitzerjeva nagrada), "To Jerusalem and Back: A Personal Account" (1976), "The Dean`s December" (1982), "Him With His Foot in His Mouth and Other Stories" (1984), "More Die of Heartbreak" (1986), "A Theft" (1989), "The Bellarosa Connection" (1989), "Something to Remember Me By: Three Tales" (1991), "It All Adds Up: From the Dim Past to the Uncertain Future" (1994), "The Actual" (1997), "Ravelstein" (2000) in "Collected Stories" (2001), navaja ameriška tiskovna agencija AP.

Saul Bellow se je poročil petkrat in imel tri sinove ter veliko vnukov. Pri 84 letih se mu je v petem zakonu leta 1999 rodila tudi hči Naomi.V slovenskem prevodu imamo poleg omenjenih dveh romanov med drugim še knjigo Dogodivščine Augieja Marcha, ki je v prevodu Herberta Gruena izšla leta 1961, v zbirki Nobelovci je leta 1977 v prevodu Jožeta Fistroviča izšla njegova knjiga Henderson, kralj dežja, leta 1985 je sledila izdaja knjiga Dekanov december v prevodu Alenke Stanič. Za zbirko Vrhunci stoletja je lani izšel ponatis Herzoga.

LP Tatjana

[ Odgovori na to | # ]