Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija-Pesem-Kamela-Afrika-Zival

Kamela četrtek, 22. januar 2009 @ 18:42 CET Uporabnik: Tatjana Malec Razvodenela je podoba akvarela. Kot bi se razjokalo opno neba. Riše solze po obrazu. Poglablja gube. Vohljajo me nozdrvi kamele. Boža me šum vetra po stegnenici. Koliko metafor je v meni, a ljudem se kažejo prazni listi. Kličejo vrača iz Afrike, ki bo priklical Hendersonov dež in mi razmočil obraz. Ampak vse se šteje kot priprava na sušno obdobje, ko se lepi pesek na lica in temena. Na kameli sopem. Plapolam na njenih grbah. Žvečim datelj. Sladostrastno jaham žival. Skelijo me oči. Pesek briše moja čustva in sledove stopinj. Kopam se v brozgu kamelinega potu. Krokar me spremlja. Jezik me skeli od žeje. Ubijalcu se nasmiham. Prekleta sva v duši. Nema. Sesuta. Diha mi v ramo. Jaham orgazem. Tulim v samoto. Kipim. Vžiga se slama, hrana kamele. Svečar brez ostrine sveče. zažiga nočnemu metulju krila. Kako lepe krvi je čustvo, ki ne more vzleteti. Jaha skozi rane sveta. Njegov padec pod kamelo sem slišala kot rahel šum. Glas se je pogreznil v pesek in zrasla je zelena oaza. www.tatjana-malec.si Komentarji (2) www.pozitivke.net