Če ne postanemo kakor
otroci,
ne vidimo pisanih rož,
čudovitih metuljev,
razigranih snežink
in sinic na veji pred hišo.
Če ne postanemo majhni,
preprosti,
ne znamo upogniti kolen,
skleniti rok
in hvaležno sprejeti
požirek vode,
ne da bi računali
njegovo dolžino in ceno.
Samo otroci v resnici
vidijo Luč,
samo čisti v srcu poznajo
toplino naročja
in se predano zakopljejo v
dlani Življenja,
srečni, da bivajo,
radosti, da so,
pestujejo Ljubezen
v vsakem vdihu in izdihu.
Nataša Ahčin
Vir: Ognjišče, junij 2004
Danijela Premzl |
Kakor otroci
Prispeval/a: jože.k dne sobota, 26. februar 2011 @ 18:55 CET
njegovo mnenje prenaša v pesem, ob tem pa se počutil
zmedenega, saj klub mojim več kot šestim križem za seboj
vse to
občutim, s tem živim vsak dan čeprav nisem otrok.Od
vsakega med nami je odvisno kako sprejema svet okoli sebe,
le v to verjamem.Klju temu sem pesem sprejel kot občutenje
posameznika s svetom, moč sprejemanja.
Lep pozdrav !
jože.k