Jelenkamen, prezlati hrib moje je bil mladosti,
bil mi zatočišče je v bridkosti in v radosti.
V ta hrib odšel na beg sem pred samoto,
da ponovno odkrijem življenja to lepoto.
Nanj najraje zahajal sem v zimskih dnevih,
domov vračal v poznih sem se večerih.
Tam sanjal sem, da nekoč sezidal si bom grad,
ta hrib moje mladosti zelo imel sem rad.
Jelenkamen preganjal misel mi je na njo,
takrat dal svojo mladost bi in življenje za njo.
Ko enkrat bo napočil moje smrti dan,
na Jelenkamnu rad za vedno bil bi pokopan.