Ne zameri mi, Gospod,
moje nemoči,
ko Te z vso gorečnostjo
ne znam slaviti:
ne v mislih,
ne v besedah,
ne v dejanjih.
Tako
iz dneva v dan
izgubljam čas,
ki bi Ti lahko
ga posvetila;
izgubljam čas,
ne da bi kaj
koristnega
in dobrega
napravila.

Največkrat
ne vem, kako naprej,
ne znam ponovno
se usmeriti na pravo pot,
ki sem z nje skrenila.
Ti edina si tolažba mi,
da dokončno ne obupam,
prosim Te, odpusti mi,
ker tolikokrat
ne znam ubogati
glasu svoje vesti –
izročam Ti življenje svoje,
da ga posvetiš,
izročam se v varstvo Tvoje,
da se ne izgubim v brezizhodnosti.

Danijela Premzl