Prijatelji moji
lahko vam povem,
da prav dobro sam vem,
kako zgleda, če izgorevaš,
če v zrak izpuhtevaš,
se tega zaveš
in k zdravniku greš.
Saj klinično sem zdrav,
le da sem dremal,
tega mi nihče ne pove,
da kar naenkrat bom krepav,
samo zato, ker sem preveč garal.
Vlačim na okrog se kot megla,
ki nima goriva,
da pod nebo bi se skrila,
moj korak je težak,
glava pa zmedena.
Srce govori,
da tega mi treba ni,
se pamet upira
in me živcira,
kje denar bo dobila,
da še naprej bo fino živela.
A strah je močan
in postanem tlačan,
lastnih občutkov
ječar sem postal.
Moj cilj je poznan,
da bom vzoren državljan,
bom davke plačeval,
pri sebi pa varčeval.
Ana Nuša
|
Izgorevanje
Prispeval/a: Svit Valovnik dne torek, 17. marec 2009 @ 11:56 CET
Izgorevanje lahko teče zelo v prazno, pa še onesnažuje lastno bit, kajti vse tvarno pridobljeno ostane tukaj, potomcem, s seboj "vzamemo" le vrline in slabosti, te nas oblikujejo, da smo kakršni smo. Vedno znova se vračamo na prizorišče tridimenzionalnega sveta, z menjavanjem vlog skušamo doseči več, kar pomeni, da smo boljši Ljudje. Do kdaj ? Vse dotlej, dokler ni vse poravnano, potem nismo več v kolesu posledic in sami odločamo kaj bomo počeli in kam bomo šli.
Če se še dotaknem same pesmi, bi rekel, da se da napisati tudi bolje, kar pa ne pomeni, da ni razumljivo, kar si prikazala.
Bodi dobro.