Sedi dekletce očetu v naročju,
noč se nagiba k polnočju,
očka zakaj buljiš v ekran,
saj jutri je še en dan…

Teh igric imam že vrh glave,
želela sem si narave,
je sonce odšlo že spat,
čas je nehaj se že igrat.

Zdaj kuha ji mlečen riž,
z otroki je vedno križ,
namesto sladkorja natrese soli,
dekletce mu reče nič dobro ni.

Še sam preizkuša nekaj ni prav,
krive so igrice predolgo igral,
kuha še enkrat v drugo sladko,
ji obljubil je se ponovilo ne bo.