Prečarobnih si trenutkov mi prgišča že nasul,
o brezkončen Čas, ki se ne iztekaš mi v nič.
Si od vekomaj in na veke boš obstal,
in za vsak trenutek, ki ga nisem znala prav živeti,
res iskreno mi je žal.
Večkrat že ponudil si mi neprimerno več,
kakor sem si upala želeti.
Hvaležno zrem tvoja čudesa,
ko odstiraš zemeljska nebesa.
Danijela Premzl |