Kot pesku v puščavi
v tej duši sanjavi
so volkovi si vrata odprli,
v srce divje so vdrli.

Nekje na peščeni brežini,
je meseca dih v bližini
zastal od prevelike razdalje,
kje ljubezen je in kje so sanje?

Je volka v luno ječanje
slišalo se kot zavijanje
iz črede izgnane živali.
In popotniki so nemo obstali.

Volkulja v sebi skrita,
z zanikano bolečino ovita
globoko zakopana v peska grad
zaječala iz sebe je v hišo iz kart.