Bližajo se oblaki, črni in sivi
nad rdeče nebo, invazija.
Začeto spočeto kompromisa ni,
doni in poka po šivih,
tihota se umika.
Valovi so, jih ni beli galebi,
sončne strani, malo je dni.
Temačna usoda preži,reži,
beži resnica.
Nerodna je polna stranica laži, izteka se beda, razjeda zmaga kot mrtva reka.
Sirota ladja in bleda luna,
bedi na bledem obzorju enolično
melanholičnih dni, valov jih ni, mrtva riba odprte žalostne oči.
Igrivi beli konji v sanjah v meglenih nočeh ,
glas rezek kot steklo proti luni para mu ni.
Volkovi stokajo ,dolina doni in vse se vedno bolj preliva, iz sivega v črno nedosegljivo neoprimljivo ga ni, samo trpljenje.
|
Globača
Prispeval/a: dunja dne nedelja, 22. november 2009 @ 10:27 CET
Jako sam vesela da si se odlučio, svoje pijesme objavljivati i tako ih dijeliti s nama.
Tvoje ispovijedi su jako zanimljive, dirljive..........
Pijesma napisana a na neki način ne završena.
I prođe ofanziva u duši mojoj,
Čini mi se, kao da bol nestade,
Sunčeve zrake zasiješe novim sijajem,
Ali ........ duša još spokoj ne nađe,
Nemir i dalje njome tinja,
Želim, ali uzalud,........... on ne želi,
I nemože da ugasi.
Hunter, želim ti mirnu i ljepu nedjelju,
S poštovanjem,
Dunja
Globača
Prispeval/a: Hunter dne ponedeljek, 23. november 2009 @ 18:22 CET
Hvala ti za tvoj komentar, ki je potkrepljen z kratko mislijo, in obogaten z lepimi besedami.
Počaščen sem da si si vzela svoj čas za mojo pesem.
Želim da tudi ti objavljaš pesmi naprej, ker mi jih je v veselje birati.
Lep pozdrav.
Hunter