Poklical bom, imam telefon,
pomagal, evro dal jim bom,
pomoč bo skromna, mala,
iz src otroških tesnobo bo pregnala.
Saj nisem sam, še več jih bo,
ki čutijo, razmišljajo, napravijo tako,
življenje kruto posamezniki nam krojijo,
njim usojeno, pomanjkanja se ne bojijo.
A bogatašem telefon je le orodje ,
kako iskati, nagrabiti še kje denar,
za drugo jim prav malo mar,
saj je le ta sveta vladar.
Njim namenil bom zdaj evro, dva,
naj kupijo vesti si, utrip srca,
takšno, ki ubog človek jo ima,
saj brez soldov delati, živeti zna.
|
Evro, dva
Prispeval/a: jože.k dne petek, 27. avgust 2010 @ 18:06 CEST
Se opravičujem za napako !
lp.
jože.k
Evro, dva
Prispeval/a: jože.k dne sreda, 1. september 2010 @ 08:53 CEST
izžemati delavca, se poigravati z njegovo usodo, z zakonodajo
ki je prevečkrat le mrtva črka na papirju, prepozno pozitvno
aktivna.
Zgodovina nas uči, da skozi čas konfliktne situacije
nepravičnega mezdnega odnosa včasih spremeni tok kapitala,
mnogokrat na ne najbolj prijeten način.
Hvala za izbrano pesem tedna.
jože.k
Evro, dva
Prispeval/a: Desiree dne sreda, 1. september 2010 @ 19:44 CEST
Zato ti le lahko čestitam za zelo lepo, občuteno upesnitev stanja nekega trenutka, ki sicer ni lep, ampak žalosten in mislim, da je žirija s svojim izborom za pesem tedna dala piko na i.
Lep pozdrav! Desiree
Evro, dva
Prispeval/a: jože.k dne petek, 3. september 2010 @ 07:35 CEST
bil
raje, če se ne bi dogajalo to kar se.Z nostalgijo se spominjam
časov, ko je dobil delavec, zaposlen človek plačilo za svoje
delo
bil poplačan pravočasno, ko je mlad človek lahko načrtoval
prihodnost, ustvaril družino itd.Zdaj se dogaja, da se po teh
časih
zliva gnojnica, primerja preteklost z najbolj negativnim
preznakom.Pa kaj bi o tem...čas bo pokazal svoje, dokler pa
ne
bo nekih temeljitih sprememb, pravočasne zakonske zaščite,
pa
bo delavec, preprost človek nezaščiten pred tistimi, ki jim
pehanje za denar
pomeni
zgolj in samo za dosego lastnih ciljev.
Evro, dva
Prispeval/a: Desiree dne petek, 3. september 2010 @ 09:46 CEST
Mi vsi se lahko še tako trudimo s svojimi skromnimi prispevki, z evrom ali dvema, kot praviš, a se s tem stanje ne bo rešilo, le pokažemo, da še nismo razčlovečeni. To je tisto, kar daje upanje.
Lep pozdrav!
Desiree