Takrat... ni dolgo še tega,
sva srečala se midva;
le nasvet sem potrebovala,
toda ob njem ostala sem brez moči;
njegov pogled, glas, nasmeh,
samo en trenutek , samo to....
v hipu sem spoznala,
v sebi začutila,
da kot stara sva prijatelja.
Zdaj s tem živiva,
se skupaj tega veseliva,
saj enako čutiva oba....
da ne bo, ne sme umreti to,
kar v trenutku je bilo.
Kot, da je posijalo sonce,
mi ogrelo dušo in srce....
lep dan mi darovalo...
darilo, ki ga nosim s seboj.
|