Črni dež začel padati je na to prekleto zemljo,
ki od Kajna in Abela prelita s človeško je krvjo.
Kajn, prečrni Demon vzel nedolžno ti je srce
in ti pomračil um, kaj se sme ter kaj se ne sme ...
Kaj bilo ti je, da zagrešil prvi brutalni si umor?
Da ubil svojega krvnega si brata, kakšen horor ...
Vse naokoli bizarne, groteskne, a tudi lepe stvari,
le še zaradi njih, v duši in srcu lepši up se mi budi ...
Toda ne in ne, črni dež ti kar padaj ter padaj name,
izperi bolečino mi, vem, da že prepozno vse je zame ...
Na moji črni steni ostala le še njena viseča je slika,
zblaznel sem; ta moj spomin ... Ali bilo ime ji je Pika?!