Nekdo potrkal je na moja vrata ...
Najbrž v goste prišel je stari ata?
Odprem, a bila le črna je vrana ...
Ob tej uri ni bila še nič zaspana?
Kra, kra, kra, me boš spustil noter,
da povem ti v čem je življenja smoter?
Tako je črna vrana krakala in govorila,
za moj nemir se ni prav nič zmenila.
Čudil tej ''demonski'' sem se živali,
ki kraka in s smotrom življenja se hvali.
Nadležna vrana ne bom te spustil noter,
ker nočem izvedeti v čem je življenja smoter! |