Čuj ti, nena se grem več,
mam poun kufer vsega ze,
njkam bek bom šou, nej zaradi tjebe,
sa bul ko sjebe, mam tjebe rad, kuj naprej..še prjeveč;
rejs rat sm te meu še bul, ko si bla, sa vejš,
ko z one, ko je Bouk djelau zemlo:
najprej je jo posejau z lejpimi dolinami,
čistimi vouodami..lejpimi brejgi,
bres špičovja…trna rožami;
te pa se od njikot privlejče tefl,
cejli je bil zarašen, meu pa je rouge,
zmječe nat v voudo kameje,
iz tjistih dolin naredi klance,
in pa gartroži napople špičje..trne;

pa še njeka bi ti hteu povidat,
ze, ko grem bejk od tijebe,
no ja, ko nena bom vječ s tjebi,
tlko, ko sn biu v tjebi,
ze ti še eno povejm: »vejš Bistrca moja,
ludi majo grde gobce, pa še jezike vmejs vse do kuonca!«;
ena pa zagvišno drži
tou ka ti pravi žvarcl poharski :
sn huodo k tjebi, pa še bom,
nej joukat, ko pravi oni….Junter,
cejpec zarukani, tjsti hoštaplerski »Jager«,
poulek pa misli, da je njekih vojn odkril vir,
in kr sn živ, zatou k tjebi huodim…pridem.