Za tvojimi očmi
ležijo žarki zvezde,
ki iščejo svoje sanje,
plavajoči po odsevu
nekega davnega čustva.

Ulegli so se
pod težke veke,
ki so napolnile
vse tvoje telo
z rdečo mavrico
in cvetovi v vršičkih,
ki tkejo nove zenice oči
z venci v lesku svetlobe.

Ličinke tvojega spomina
izlegajo metulje veselja
z arhaičnimi kretnjami kril
kot bi 'sončevo oko' oživelo čas
in neko opotekajočo se hojo
s tisoči okornih korakov,
ki so za sabo zapuščali
kosmiče sanj in valovito pot,
z ogledali v belih zenicah.

Na terasastih vzpetinah
je drseči plaz pobiral
zeleni obraz in pisane metulje
nekega davnega
mladostnega prijateljstva,
ki iz snega še diha spomine
na bele rože na vozu sena
v Trentarskih gorah.

V kelihu srečanja
šumi izgoreli čas
in neko smehljajoče se naključje,
ki nazdravlja spominom
s 'sončevim očesom'
današnjih dni.