Iste dvome,
vprašanja ista,
vendar drugače,
še vedno nosim v duši.

Ne manj,
globlje,
se dotikaš
moje duše.

Srce boli drugače,
hoče ven,
zbežati
po tvojih stopinjah.

V sanje prihajaš,
kot že dolgo,
vendar imaš zdaj obraz,
svoj obraz, kot včasih.

Sicer pa,
prideš in greš,
nekam spolziš,
v neznano odletiš, bežiš.