Še leží v moji senčni globini
mehka snežna rjuha sanj.
Po njej prihajaš ti, moj edini,
vame zaljubljen, tako ljubeč do mojih ran.

Ti, ki ob meni boš ostal;
ne boš umrl, ne boš odšel.
Ti, ki ob tebi razpre se kot pav
moje srce in moja drugačnost postane napev.

Ti, ki moja ženskost ob tebi
tako zaželeno se čuti.
Ki kot monštranco držiš me k sebi
še v ljubljenja zadnji minuti.

Ti, ki se dam ti kot siromaku cekini.
Ti, ki ti z mano nov čas je dan. –
Še leži v moji senčni globini
mehka snežna rjuha sanj.

Bogdana Namestnik