Bojim se vsega,
bojim se dvojine,
bojim se sveta
in lastne praznine,
ki tam se odpira,
kjer prej lesketal
se dveh je plamenov žar,
tiho sijal
v ta zemeljski kraj, poln nemira
teme; in kakor utvar
privid pod roko
bridkosti nasilne ugasnil v črn mol.
Bojim se živeti s praznino in njo,
ljubezensko sanjo, buditi, še bolj.
Bogdana Namestnik
|