Pustim jih pri miru,
ne oziram se nanje.

Skrbi.
Prihuljeno, potuhnjeno se plazijo,
jeguljaste, sluzasto spolzke,
brez hrbtenične osnove.
Zaudarjajo po kislem,
trohnečem in razpadajočem,
brez moje pozornosti
so uvele in prazne.

Pustim jih,
da shirajo.
Brez njih mi je bolje in lepše.
Ometem pajčevine po kotih,
kjer se potuhnjeno nabirajo
in se hranim z ročnim delom.

Ne grem na njihov pogreb,
postim se od njihovih hlapov,
užijem zdravilno dieto.
Hranim se z ročnim delom
in zadovoljna uživam sadove.