Nočem umreti, ne da bi živela.
Ne bom se bala padca
in ognja.
Raje živim svoje dni,
dovolim življenju, da me odpre,
razblini moj strah,
me naredi bolj dostopno.
Razklenila bom srce,
dokler ne bo razprlo peruti,
postalo bakla, obljuba.


Tvegala bom in stopila iz svoje sence,
živela tako,
da bom vsako prejeto seme
predala naprej drugim kot cvet
in bom vsak prejeti cvet
poslala v svet kot zrel sad.

(Dawna Markova)