Zaplezan, izgubljen
nekje v previsni steni,
ki vodi do tvojega srca.
Sreča se obrne,
se v bezizhodnost spremeni,
kar jezik ne more, duša govori.
Blizu si,
pa vendar daleč,
čutim te a te ne dosežem.
Preveč imam
te rad,
da kline bi zabijal.
Bodi srečna med oblaki,
ne obremenjuj
se z bedaki.
Poišči svoj zaklad,
ne glej dol,
ko padal bom v prepad.
|