|    Zaplezan, izgubljen 
nekje v previsni steni, 
ki vodi do tvojega srca. 
 
Sreča se obrne, 
se v bezizhodnost spremeni, 
kar jezik ne more, duša govori. 
 
Blizu si, 
pa vendar daleč, 
čutim te a te ne dosežem. 
 
Preveč imam 
te rad, 
da kline bi zabijal.
  Bodi srečna med oblaki, 
ne obremenjuj 
se z bedaki. 
 
Poišči svoj zaklad, 
ne glej dol, 
ko padal bom v prepad.
  |