Trnaste bodice nastavlja
vzdolž svojega stebla,
korenini globoko,
trpežno se razraste
brez ljubeče nege raste, raste,
raste v izmučenih,
zbitih tleh.
Vijoličast košek
kuštravega cveta
ne čuje hvalnic,
a vseeno gosti čebele.
Kdor ga skuša izpulit,
odnese bodic,
ki jih nehvaležno
zasaja v obrambo.
Le eno pomaga,
da se ukloni.
Če zbito zemljo zrahljaš,
ji vrneš zračnost,
hranljivo dobroto,
izgine.
Bolje je ljubeče negovati
hranljivo rodno prst,
kot mukoma puliti bodeče plevele.
|