|   
 Včeraj popoldne se je moja hčerka vrnila iz šole vsa nasmejana in se napotila 
naravnost v svojo sobo, celo ne da bi me poljubila, kar ponavadi nikoli ne pozabi. 
Kaj jo je tako navdušilo? Ko celo po eni uri ni prišla iz sobe, sem se neopazno 
približal in pokukal skozi priprta vrata. Osvobodila je svojega majhnega zajčka 
iz kletke, kjer se je hranil z listom zelene solate in vodo iz banjice. Naredila 
je tudi majhen železen voz, v katerega je vpregla zajcka. Zajec je izgledal kot 
kaksna stara vprezena žival. 
'' To je pa res čudno, ''sem si rekel, ''moja hčerka se sploh ne meni za dolgouščevo 
družbo.'' 
 Zajček, sicer navajen ljubezni in ljubkovanja, je bil obravnavan s čisto objektivno 
  znanstvenega stališča. Vsake toliko časa je napolnila vozicek s peskom in prodniki 
  ter vščipnila Bunnya. Potem je opazovala vsako njegovo reakcijo, tudi najmanjšo 
  in jo zapisala. Ubogi zajček je nekaj časa uspešno premikal voziček s kratkimi 
  skoki, potem pa je postala teža prevelika in zajček je postal okoren, dihanje 
  se mu je pospešilo, začel je tudi skrtati z zobmi. Voziček se ni premaknil niti 
  za centimeter več in ščipanje je postalo brezuspešno. Hčerka je vzela zvezek 
  in zapisala težo 400 gramov. Številko je povedala ponosno in naglas. 
  Odločil sem se, da posredujem: ''Ali mi lahko poveš, kaj delaš? '' 
 
 Presenečena, toda vidno zadovoljna mi je razložila, da je njen profesor naravnih 
  znanosti naročil, naj izvedejo eksperiment. Prišlo ji je na misel, da bi poskusila 
  s peskom in kamenjem oceniti, koliko teže lahko povleče njen zajček. Ščipanje 
  naj bi bilo nujen del takšnih poskusov. 
  ''In kakšni so tvoji zaključki? '' Vprašal sem jo napol v smehu, napol pa zaskrbljen 
  za zajčka, ki je sopihal v kotu. 
  '' No, Bunny je sposoben povleči težo do 400 gramov. Potem postane utrujen in 
  odneha. '' 
 
Nisem okregal hčerke, kajti zdelo se mi je pametno, da ji povem, da je ravnokar 
  odkrila zelo pomemben zakon ćloveskega življenja. 
  '' Kako pomemben življenjski nauk si odkrila! Profesor bo gotovo zadovoljen 
  s tvojim eksperimentom. Rezultate lahko uporabiš v mnogih življenjskih okoliščinah: 
  svoji karieri, izobraževanju, ljubezenskem življenju in družinskih odnosih. 
  '' 
  '' Zmeraj se lahko znajdeš v težavnem položaju, kot Bunny, ce si boš naložila 
  več kot zmoreš.'' 
Da bi živeli srečno, zdravo in mirno, je zelo pomembno, da sami odkrijemo svoje 
  omejitve, raje kot da nam jih drugi vsiljujejo. Preden vam kdorkoli (vključno 
  z vami) naloži preveliko breme, vedite kje so vaše meje glede časa, energije 
  in moči. Čisto v redu je, če rečete vljudno ' ne ', kadar zahtevajo od vas herkulske 
  napore. 
 
Ubogi zajček se ne more postaviti zase, ljudje pa imamo možnost stopiti na 
  zavoro, kadar postanejo bremena pretežka. 
  Toda vse to ne pomeni, da ne morete sami prestaviti svojih meja. Lahko jih, 
  samo če hočete. Vaše zmožnosti so neomejene! 
Vir: Christian Godefroy 
 | 
              
            
Sami odkrijmo svoje omejitve
Prispeval/a: Aimee dne nedelja, 25. junij 2006 @ 13:18 CEST
Mene pa je ob branju te zgodbe zaskrbelo nekaj drugega:
Prvič to, ker se hčerka sicer sploh ni zmenila za dolgouščevo družbo! Lepo vas prosim, katera normalna deklica pa se ne zmeni za ljubkega zajčka! Zakaj so ga pa potem sploh imeli?
Drugič - za dolgouščevo družbo se je zmenila šele tedaj, ko je bilo treba zajčka uporabiti za eksperiment.
Tretjič - pri tem eksperimentiranju je zajčka mučila (ščipanje, nalaganje pretežkih bremen!).
Četrtič - izražala je silno zadovoljstvo ob doseganju rezultatov na osnovi tovrstnega mučenja (kaj ni to neke vrste sadizem?! V kakšnega odraslega lahko zraste takšen otrok?)
Petič - moti me očetovo zadovoljstvo ob ugotovitvi, kako brihtna je njegova hči, da je bila sposobna odkriti tako pomemben zakon človeškega življenja.
Šestič - ta zakon bi lahko odkrila tudi brez mučenja nedolžne živali! Morda bi ji lahko pri tem pomagal oče na drugačnih primerih oz. s pomočjo drugačnih eksperimentov? Brez mučenja nekega živega bitja!?
Aimee