Jaz bi letela,
veselje ujela,
srečo zadela,
ob toploti se grela -
kot če bi tebe objela!
Jaz bi se smejala,
se z ritmom igrala,
toplo roko držala,
se ljubezni predala -
jaz bi s tabo plesala!
Jaz bi spokojnost čutila,
se z mirom pokrila,
srce v tišino ovila,
dušo v veri izlila -
kot da s teboj bi molila!
S tabo govorim lahko,
ko imava sto novih zgodb
ali ko tišina prekrije nebo.
In s tabo hodim srečna,
če prideva na konec poti
ali če se zdi nama še večna.
S teboj čutim življenje
in ga preprosto častim,
hvala, ker lahko vsak dan
kot praznik v ljubezni s tabo slavim.
|
Nevidna sreča
Prispeval/a: Ljuba dne ponedeljek, 30. januar 2006 @ 09:09 CET
Ja, ja - kje so tista čudovita mlada leta, polna ljubezenskega zanosa, razigranosti in globoke sreče?!
Zadrži to stanje čimdlje! A vedi, da je tudi ljubezen le proces, ki se nenehno spreminja v nove in nove oblike, a še vedno ostaja ljubezen.
Kajti tudi trpljenje in sovraštvo sta neke vrste ljubezen - le druga stran "kovanca" pač!
Dostikrat ni hujšega, kot če se zgodi,
da se vroča želja v resničnost spremeni!
Na koncu vseh koncev napak morda sploh ni?!
Človek se nikoli ne odloči narobe!
Sprejemati dogodke le se nauči,
ki vodijo do zrele notranje podobe!?
Naj te v življenju nenehno spremlja ljubezen!
Ljuba Žerovc
http://www.modrostizbrane.com
Nevidna sreča
Prispeval/a: Scout Girl dne torek, 31. januar 2006 @ 11:54 CET
Lep pozdravček :)