Bila je mrzla zima, a v meni večna pomlad,
v sneg sem ti napisal, da imam te srčno rad.
A vse te besede sem pisal, Jana, ti zaman,
saj srce tvoje krasilo je polno starih ran.
Bil pač izgubljen sem v svojem svetu sanj,
poln ljubezni zaletave in velikih pričakovanj.
V zimskem vetru bila kot Snežna si kraljica,
želja vseh, ko na nebu utrne se zvezda repatica.
Naj sem se še tako okoli tebe, Jana, trudil,
mi ni uspelo, da ljubezen v tebi bi prebudil.
Molče sva v snegu za seboj puščala stopinje,
najbrž sva tako pregazila milje in milje.
Bila si le še ena pesem v mojem življenju,
prilegajoči košček sestavljanki - mojemu trpljenju.
Nazadnje pospremil sem te vse do tvojih vrat,
ta romanca pa se podrla je kot hišica iz kart. |