Ženske za gospodinjska opravila porabijo do petkrat veè èasa.

Evropski moški se morajo bolj ukvarjati z gospodinjstvom, da bi tako razbremenili ženske in prispevali k zmanjšanju plaènih razlik med spoloma.

V poroèilu Evropske komisije za leto 2005 piše, da moški v povpreèju, ne glede na redno ali zaèasno zaposlitev, na teden porabi sedem ur za neplaèana gospodinjska opravila, medtem ko jim ženske namenijo 35 ur, èe so zaposlene zaèasno, in 24 ur, èe imajo polno zaposlitev. To ženskam onemogoèa, da bi se posvetile svoji karieri toliko, kot si to lahko privošèijo njihovi soprogi.

Vse to posredno vpliva na spolno diskriminacijo na zaposlitvenem trgu, kjer je Evropska unija v zadnjih letih dosegla le majhne napredek. Moški namreè zaslužijo 15 odstotkov veè kot ženske, kar je le malo veè v primerjavi s plaèami izpred desetih let, ko so imeli moški 17 odstotkov višjo plaèo.

V Sloveniji se lahko pohvalimo, da pri nas razlike niso tako velike, saj Slovenke v povpreèju zaslužijo "le" osem odstotkov manj kot Slovenci. Glede tega smo v vrhu EU-ja, saj so manjše plaène razlike le še na Malti in v Belgiji. Najveèje razlike med plaèami, veè kot 20 odstotkov, imajo Finska, Velika Britanija, Nemèija, Slovaška, Estonija in Ciper.

Evropski komisar za zaposlovanje Vladimir Spidla meni, da so take razlike nesprejemljive, zato je moške pozval, naj veè postorijo doma, saj drugaèe ne bo mogoèe zmanjšati nesorazmerij. Ob tem je opozoril, da plaène razlike obstajajo tudi med zaposlenimi v Evropski komisiji.

Sistem kaznuje ženske
Po mnenju Spidle so ženske kaznovane s plaènim sistemom, ki favorizira dolžino zaposlitve, pri èemer ženske vedno potegnejo kratko zaradi porodniškega dopusta. Krajši delovni èas pomeni manjšo plaèo in posledièno pozneje tudi manjšo pokojnino. "Nesprejemljivo je za žensko, ki je med 20. in 30. letom zaradi noseènosti dvakrat odsotna po osem mesecev, da to vpliva na njeno plaèo tudi 25 let pozneje po porodu," je dejal Spidla.Za ženske pravijo, da podpirajo tri vogale v hiši, in verjetno se ne bi branile, èe bi kakšnega manj, da bi se tako lahko posvetile tudi svoji karieri.

Višja izobrazba, manjša plaèa
Zaradi gospodinjskih opravil morajo ženske pogosto iskati zaèasno ali manj plaèano delo, kar pripelje do tega, da v nekaterih gospodarskih panogah prevladujejo ženske, s èimer se še znižajo njihove plaèe. To je velikokrat primer v javni upravi, šolstvu, zdravstvu, socialnih službah in trgovinah. Še bolj bode v oèi to, da so ženske plaèane manj kot moški kljub višji izobrazbi. Kar 60 odstotkov univerzitetno diplomiranih je namreè žensk.
www.triera.net