Ko iz tetrapaka v lonec priteče,
mleko zasliši nekoga, ki reče:
»Takole, še malo, pa Mihec bo vstal,
zato že kar zdajle mu skuham kakav.«
Mleko od groze se skoraj sesiri:
»To ni mogoče, pri moji veri!
Da ob belino bom in ob okus,
to, primojduš, je ostuda in gnus!«
A bolj ko jezi se nad tem, kaj bo z njim,
močneje od spodaj ga greje vroč plin.
»Jaz, da kakav bom?! Nikdar, nikoli!
Preveč sem ponosno, da to si dovolim!«
je besno vzkipelo, iz lonca ven vstalo
in belo in čisto se v svet je podalo.
»Do smrti bom mleko, nikoli kakav!«
je vpilo še, ko so ga brisali s tal.
Andrej Rozman Roza: MLEKO
Andrej Rozman Roza: MALI RIMSKI CIRKUS. Ilustriral Zvonko Čoh. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2013. (Zbirka Velike slikanice). Str. 46. |
Mleko
Prispeval/a: Ankablanka dne četrtek, 14. maj 2015 @ 13:34 CEST
Si se zmotila,
postajaš pogoltna?
Jaz sem za teličke,
kozličke, žrebičke;
iz vimena v njih usta.
Nič molže, posode,
nič bakterij in škode,
nič tvojih bolezni,
nič kraje živalim,
nič njihovih muk!