NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sreda 08-jul
  • Mala re:ciklarnica - Leteče ribe Koinobori

  • četrtek 09-jul
  • Bralnica: Predstavitev literarne revije Sejalec

  • sobota 11-jul
  • Zgodbe mojega kraja - natečaj za najboljšo zgodbo

  • ponedeljek 13-jul
  • Gorenjska muzejsko-planinska transverzala

  • sreda 15-jul
  • Henganje v Tivoliju

  • petek 17-jul
  • Grafika na žlico

  • nedelja 19-jul
  • Nedeljski bolšji trg - sejem starin

  • torek 21-jul
  • Trije spomini: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano

  • četrtek 23-jul
  • Sončna delavnica

  • petek 24-jul
  • Poletje v Radol'c

  • sobota 25-jul
  • Poletni oddih: Ostani v srcu

  • nedelja 26-jul
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • torek 28-jul
  • Torkove igrarije z Lutkovnim gledališčem Velenje

  • sreda 29-jul
  • Milonga MCC

  • petek 31-jul
  • Poletno počitniško varstvo: Od paža do viteza

  • nedelja 02-avg
  • Svetovna serija v odbojki na mivki

  • torek 04-avg
  • Torkove igrarije z Muzejem Velenje

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Misel o večnem življenju   
    ponedeljek, 12. februar 2007 @ 05:02 CET
    Uporabnik: mašy ž

    Anton Aškerc; Čaša nesmrtnosti. Pesem mi je všeč, saj govori o problemu s katerim se muči veliko ljudi. Ljudi, ki na zemlji srečno živijo ter ne želijo nikoli umreti. Želijo živeti. Za vedno. Želijo si večnega življenja.
    To, da človek ne more večno živeti, je resnica.

    Kaj pa…ko se pri zgodovini učimo o kakšnemu človeku, ki je za svet naredil nekaj velikega? Dobrega? Morda slabega. A vsaka generacija se iz leta v leto uči o njem. Si zapisujejo v zvezke, govorijo o njem, se zgledujejo po njem ali pa vsaj vedo da obstaja. Lahko rečemo da oseba živi- v nas.

    Sama se naprimer zanimam za umetnost. In bom vedno vedela kdo je bil Leonardo Da Vinci ali Michelangelo. Dela so mi zelo všeč, saj se jih nikolli ne naveličas gledati. To sicer niso dobra dela, so pa 'dela ki so šla v korak s časom.

    Torej bi lahko rekli, da so pogoj dobra dela, da se te ljudje zapomnijo in o tebi pišejo in govorijo. Morda je res tako. Človek pa lahko naredi tudi nekaj sladega, zelo slabega. Pa se ga ljudje zapomnimo. Zaradi posledic

    Tudi sama poskušam v življenju narediti čim več dobrega…če se pa že ne trudim, pa vsaj pazim, da ne naredim česa slabega. Poskušam.

    A verjetno nisem edina, ki včasih dobi občutek, da se vse skupaj sploh ne splača. Ko si tako mlad lahko delaš le dobro, veliko dobrega, a ti nič ne pomaga da bi lepše živel.

    Poznam neko osebo…ki je imela prijateljico, ki je sedaj že pokojna. Ta prijateljica je imela bolj nesrečno otroštvo. Ko je bila mlada je ni nihče maral. Denarja niso imeli, zato je v šolo, ki jo je obiskovala zelo malo časa, hodila v starih, ponošenih oblačilih. Mati jo je zelo lepo vzgajala in skrbela zanjo. Nudila ji je vse, če je le mogla. Tako se je ona naučila prijaznosti, skromnosti in na prvo mesto ni nikoli dajala sebe. In kaj se je zgodilo? V šoli je kljub temu ni nihče maral. V razredu je bila črna'ovca. Pa je bila vedno pripravljena pomagati, pisala je pesmi in zgodbe, naslikala pa je tudi veliko slik.

    Meni se vse to zdi prekrasno. Le kdo nebi maral take osebe? Ampak denar je sveta vladar, in tu je imela ona smolo. Ko je pred približno 5 leti umrla je za njo žalovalo nekaj ljudi, skupaj z osebo, ki mi je to vse povedala. Ta oseba je postala njena najboljša prijateljica. Skupaj sta nekoč pripravili razstavo svojih slik. Tudi ona ni imela sreče glede priljubljenosti. Skupaj sta se ujeli, a na žalost zelo pozno. Za njo ve zelo malo jludi. Jaz sem ena od njih. Čeprav je bila izjemna ženska, ki je počela veliko stvari in je bila zelo nadarjena, bo čez par let potonila v pozabo. Zakaj, ko pa je v življenju storila toliko dobrega? Kaj pa, če bi jaz kaj napisala o njej…kakšno zgodbo, pesmi, ali pa kar knjigo. . . bi jo ljudje bolj poznali?
    Mogoče bomo kdaj to vedeli…

    Večnega življenja kupiti si ne moreš,
    raje opravljaj dela dobra, dokler zmoreš.

    Imeš le eno življenje,
    spoštuj ga kot mater,
    ceni kot prijatelja,
    neguj ga kot ljubezen,
    skrbi zanj kot za rožo,
    sprejemaj ga, kot sprejemaš vreme.

    In ne končaj ga z zmago oziroma porazom,
    raje ga končaj s premirjem.
    S časom, ki se ti odšteva.

    Ni treba večnega življenja imeti,
    raje izkoristi čas in poskušaj vsaj ŽIVETI.

    Večno življenje,…sicer fizično nemogoče,…ampak tega si želi veliko število ljudi. Mene osebno je smrti zelo strah. Nobeden na tem svetu ne ve, kako je ko umreš. Je lepše? Slabše? Ljudje mi velikokrat pravijo, da imam negativne misli takrat, ko je to čisto odveč, a jaz imam občutek, da je smrt nekaj groznega. In resnično nočem umreti še zdaj…vsaj ne od kakšne nesreče ali bolezni.
    Ampak takšno je življenje. Ljudje umirajo in se rojevajo. Mogoče pa se po smrti ponovno rodimo in živimo v telesu druge osebe, le da tega ne vemo.
    Mogoče …

    Kaj pa mislite vi?

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja mašy ž
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Misel_Vecno_Zivljenje

    No trackback comments for this entry.
    Misel o večnem življenju | 2 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Misel o večnem življenju

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 12. februar 2007 @ 08:22 CET
    Pozdravljena,

    večno življenje je samo hrepenenje človeka, da bi obstajal večno. Vsak človek pa pusti za seboj, s svojim življenjem neko sled in če so ta sled dobra in pozitivna dejanja, se mu je uresničila tudi želja po vekotrajnosti, saj to se nikoli ne izbriše s planeta. Ves ta nevidni, navidez gluhi in zaprti svet se premakne in vse kar je dobrega ostaja in se pojavlja človeštvu pred očmi in v njegov prid. Z dobrimi dejanji vedno nekomu koristimo in s tem uresničimo smisel svojega življenja. Dobro vedno generira dobro in obratno. Seštevek vseh dobrih dejanj človeka v življenju je tisto, kar človeštvo potrebuje. Vsako dobro dejanje posebej ima svoj smisel in pozitivni učinek. Četudi včasih izgleda, da se oglaša pri ljudeh izoliranost, hladnost, morda tudi žalost obrabljenih stvari ter nepremagljiva tesnoba in razkrajajoča atmosfera okolja, v katerem živimo vedno zmaga dobro. Vse kar naredimo naj izraža polnost življenja.

    Nikoli ne glejmo zunanjost človeka, temveč poglejmo globlje intimne plasti in dobroto bitja, ki se mu človek približa. Oseba o kateri tako pozitivno govorite, morda ni imela dovolj samospoštovanja. Človek se mora tudi sam znati ceniti. Pomembno je tudi kako zna svojo pozitivnost kazati navzven od vizije lepega trenutka vpet v celoto lepote vsega stvarstva in odnosa med ljudmi, kar je zelo pomembno.

    Ljubezen žal ni idila, je boj, pogosto pogojen tudi z doživljanjem samote. Človek je pogsto bliže bolečini kakor svoji viziji ljubezni in popolnosti sveta. Življenje neprestano mineva, kopičijo se problemi, ki včasih razkrajajo kot jedka kislina, zato človek nenehno išče stanje ravnotežja, toplo besedo, razumevanje in za to se mora tudi sam potruditi. Črno belega sveta ni, je pisan svet in vsak človek mora skrbno varovati svoje upanje, ki ga vedno rešuje izpod ruševin njegovih sanj. Življenje je lepo in s te strani ga je treba tudi gledati in doživljati.

    Misel o večnem življenju je samo hrepnenje in beg. Večno življenje je tu, ta trenutek! Upanje pa so peroti, ki nam omogočajo let v prihodnost.

    Lep pozdrav
    Tatjana


    Misel o večnem življenju

    Prispeval/a: Ljuba dne ponedeljek, 12. februar 2007 @ 10:27 CET

    Tatjana, lepo si tole napisala! Tudi jaz sem mnenja, da se dobro slejkoprej vrne, pa ne nujno v isti obliki, ampak pogosto v čisto drugačni. Morda v obliki srečne ljubezni, morda v čvrstem zdravju, morda v čudovitih otrocih, v krasni službi... kdo bi vedel. A vrne se zagotovo!
    Isto velja za vse slabo, ki se lahko vrne z boleznijo, z nesrečo v ljubezni, s problematičnim naraščajem, s pomanjkanjem in z bedo....

    Tudi to je res, da si počutje, življenje, usodo... oblikujemo s svojimi mislimi. Misli so energija, so tresljaji, so vibracije, ki se slejkoprej vrnejo k nam. Slabe misli sprožajo slabe odzive okolja!

    V knjigi "Knjiga o sreči" avtorice Marcelle Auclair sem brala krasno definicijo tega vračanja misli, dejanj, besed... k osebku, ki jih je poslal oz. dal. Predstavljajte si kamen, ki ga vržete v jezero. Od mesta padca kamna v vodo se tvorijo navzven krogi, ki se širijo vse bolj in bolj tja do brega jezera. Ko naletijo na oviro, se pričnejo vračati v svoje izhodišče. Enako se dogaja z našimi mislimi, z besedami, z dejanji ... ko dosežejo osebo, kateri so namenjena, se odbijejo od nje in se vrnejo v svoje izhodišče, k nam. Pa spet ne nujno v isti obliki, v kakršni so bile prvotno poslane! Pa tudi ni nujno, da se vrnejo takoj - včasih namreč minejo leta in leta, preden lahko občutiš posledice svojega pozitivnega ali negativnega delovanja. Menda se te posledice celo lahko "prenesejo" na eno od naslednjih življenj. Zato velikokrat svojih dejanj, ki smo jih storili v preteklosti, ne moremo (več) povezati s posledicami, ki se nam dogajajo v sedanjosti. Potem pa pravimo, da se nam dogajajo krivice, ali pa pravimo, kakšni "nezasluženi srečkoviči" da so nekateri.

    Zato velja priporočilo, naj bi vsakdo delal le dobro, naj bi dal iz sebe vedno le najboljše, kar premore, kajti vse se mu bo slejkoprej vrnilo z najmanj 100% obrestmi. Tudi tisto slabo - a naj se potem ne pritožuje :)) :)) :), češ kako da ga usoda "tepe"! Kdo mu je pa kriv!?

    Beseda je kot posejano seme,
    ki enostavno mora vzkliti,
    in nič ni treba je zaliti,
    ker zanjo poskrbel bo čas, ne vreme!

    Lep dan obema

    Ljuba





    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,62 seconds