Veš, ko pomislim nate,
oblaki se razmaknejo,
splezam po mavrici, do tiste trate,
kjer ljudje za srečo le vedo.
Na njej je vedno vsega v izobilju,
cvetočih rož, pojočih ptic,
večno prekrasnih impresij
iz rok božajočih sapic.
Rada bi ostala tam,
kjer našla sem življenjski smisel,
zaplavala v resnično trato sanj,
kjer ti si moja prva, zadnja, vsaka misel.
|