Thomas D.: Vegetarijanstvo zmanjšuje klimatske spremembe
Na novem plakatu mednarodne organizacije za pravice živali PETA lahko vidimo poleg slogana Vegetarijanstvo zmanjšuje klimatske spremembe člana nemške glasbene skupine Die Fantastischen Vier, Thomasa D.-ja, stati pred velikim drevesom, ki pa v bistvu sploh ni drevo, temveč gigantski brokoli.

»Množična reja živali in uživanje mesa nista samo grozljiva in nezdrava, temveč pomenita tudi ogromno potrato energije. Kdor uživa vegetarijansko prehrano, aktivno sodeluje pri preprečevanju klimatskih sprememb«, pravi Thomas D. Dejstvo, da način prehranjevanja vpliva na podnebne spremembe, so podprle študije FAO (Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo), World Watch inštituta ter Inštituta za okolje univerze v Chicagu.

Pri proizvodnji enega kilograma govejega mesa ustvarimo toliko emisij, kakor če bi se peljali z avtom 250 km daleč ali če bi pustili 100 W žarnico goreti 20 dni. S tem ko se za pašnike in za sajenje krme množično izsekava gozdove, ustvarjajo mesojedci za 1,5 tone več CO2 ekvivalenta kot pa vegetarijanci ali vegani.

Svinjina: nevarni bacili
V Nemčiji se vedno pogosteje pojavlja življenjsko nevaren povzročitelj bolezni, ki se prenaša s prašičev na človeka in je odporen na antibiotike. Bacil lahko pri ljudeh povzroči okužbo ran, zastrupitev krvi ali pljučnico, v nekaterih primerih pa celo smrt. Po podatkih Inštituta Robert Koch v Nemčiji so v naključnem preizkusu, ki ga je opravila kmetijska zbornica Severnega Porenja in Vestfalije, v 28-ih od 40 pregledanih prašičjih farm našli omenjeni bacil.

Po izjavi predstavnice Inštituta Robert Koch, Susanne Glasmacher, so najbolj ogroženi rejci prašičev, živinozdravniki ter drugi ljudje, ki prihajajo v neposreden stik s svinjami. MRSA (meticilin rezistentni staphylococcus aureus) so potrdili pri 39-ih od 122 pregledanih posameznikov. Bacil pa se je pojavljal tudi pri njihovih družinskih članih, ki z živalmi niso prihajali v neposreden stik, in sicer je bila njegova prisotnost ugotovljena pri 7-ih od  53 testiranih posameznikov.

EU požira deževni gozd
EU požira deževni gozd se je glasil naslov članka v dnevniku Berlin z dne 13. 5. 2008, v času srečanja 190 držav, podpisnic konvencije OZN o raznolikosti vrst. Če pogledamo na Zemljo s satelita je uničevanje amazonskega pragozda zelo očitno: polja soje in pašniki za goveda se zažirajo globoko v pragozd – vse zaradi evropske požrešnosti.

Dva najpomembnejša razloga za izsekavanje tropskih gozdov sta pašnja govedi ter pridelava soje za potrebe masovne živinoreje. EU je za Rusijo druga največja uvoznica brazilskega govejega mesa, kar pomeni, da ima velike zasluge za izginjanje deževnega gozda.

Nemčija letno uvozi iz Brazilije 3,3 milijone ton soje, kar jo uvršča med najpomembnejše uvoznice te stročnice. Velik del soje se porabi kot krma v masovni živinoreji, t.j. za proizvodnjo mesa. V EU je Nemčija največja izvoznica prašičjega mesa. Letno se uniči 3 do 5 milijonov hektarjev deževnega gozda. V deževnem gozdu pa živi toliko  različnih vrst flore in favne kot nikjer drugje na svetu. Vsako leto tako nepovratno izgine na stotine ali celo tisoče različnih vrst.

Vir: Freiheit für Tiere 4/2008, prevod: Matej Smodiš
Vir slovenskega prevoda: revija Osvoboditev živali, november 2008