Piše: Boštjan Trtnik
Nekoč spoznamo, da naša osnovna potreba ni biti zaljubljen, temveč ljubiti
LJUBEZEN - KAJ JE ŽE TO?
JUTRO
On in ona sedita za mizo. On zatopljen v časopis, ona v pripravo zajtrka. V
tišino, ki jo prekriva jutranja glasba, je izgovorjeno vprašanje: "Kdo
bo danes peljal otroka v glasbeno šolo?"
"Prejšnji teden sem ga jaz." Molk. Nato odideta vsak v svojo službo,
kjer preživita dan.
VEČER
On sedi pred televizijo, ona pripravlja večerjo. On si želi počivati. Ona si
želi, da bi ji pomagal. Vendar nobeden od njiju svoje želje ne izreče. Vse ostaja
v nemih dejanjih, medtem ko v njeni notranjosti vrejo misli in čustva. Ko ji
prekipi, ne zmore več prijazne prošnje: "Ali bi mi lahko pomagal?"Preveč
čustvene energije se je nabralo v njej, zato jo mora sprostiti z izbruhom očitkov:
"Nikoli mi ne pomagaš, samo ležiš in preklapljaš programe na televiziji,
misliš, da jaz nisem utrujena, misliš, da se meni ne bi prijalo zlekniti na
kavč in …"
Če bi on imel v službi dober dan, bi nemara vstal in ji celo pomagal. A ni
bilo tako, že v službi so ga "sekirali", zdaj pa mu še ona ne da miru.
"Pa kaj bi vsi radi od mene," si misli, izreče pa: "Pusti me
na miru, a ne vidiš, da gledam." Zvečer ga zapeče vest in rad bi se ji
odkupil. Prileže k njej, ona pa se obrne in reče: "Utrujena sem."
Razočaran, zavrnjen, se tudi on obrne in zaspi.
"Kam je šla ljubezen?" se verjetno sprašujeta oba. "Kje je tista
opojna sila, ki naju je povezala med seboj in nama obljubljala srečo? Je morda
izginila ali preprosto minila? Jo je še mogoče priklicati nazaj?" Da, ljubezen
še vedno obstaja. Skrita je v preprosti želji, da bi se razumela in bila srečna.
Toda, kako naj se razumeta, če se med seboj ne pogovarjata; če drug drugemu
ne razkrivata svojih misli, želja, občutkov, hrepenenj in potreb?
Vsak človek ima svoj enkraten notranji svet, ki je stkan iz izkušenj njegovega
dosedanjega življenja in iz želja za prihodnost. V tem notranjem svetu dobi
vsako dejanje drugega, vsak dogodek ali beseda svoj pomen. Poljub, na primer,
njemu govori "želi si spati z menoj", njej pa "rad me ima, naklonjen
mi je". Ljudje po večini živimo v prepričanju, da drugi doživlja stvari
enako kot mi. Iz tega izhaja predstava, da mi vemo, kako drugi čuti ali razmišlja.
In to ubija ljubezen. To ubija živost drugega. Če svojega partnerja omejimo
na svoje potrebe, želje in predstave, mu preprosto vzamemo življenjski prostor.
Resnica pa je, da je partner drugačen. In če mu ne damo prostora, da se nam
razkrije, ga ne bomo nikoli spoznali. Koga potem sploh ljubimo?
Prava ljubezen je tista, ki lahko razume in sprejema različnost. Prave ljubezni
različnost ne ogroža, temveč jo bogati. Ljubiti drugega pomeni deliti z njim
svojo izkušnjo življenja. In kaj lahko drug drugemu ponudimo bolj dragocenega,
kot so lastne življenjske izkušnje? Kaj pritegne vnuka v dedovo naročje, če
ne bogastvo izkušenj, ki ga je pripravljen deliti z njim? Besede in dejanja
so kanali, po katerih se pretakamo drug v drugega, se okušamo, izkušamo in bogatimo.
Potrebno je samo dvoje: da začnemo govoriti o sebi in da začnemo poslušati,
ko drugi govori o sebi. Ko to zares usvojimo, so vrata pravi ljubezni odprta.
Barbara
Novak Škarja iz knjige Od čustvene inteligence do modrosti srca
Naj vam vrata prave Ljubezni pomaga odpirati
tudi Hafisova poezija:
Kako je, če si srce?
Nekoč me je mlada ženska vprašala:
"Kako je, če si moški?"
In jaz sem odgovori: "Draga moja, ne vem natančno."
Potem je rekla: "Kaj, ali nisi moški?"
In tokrat sem odgovoril:
"Na spol gledam kot na prelepo žival,
ki jo ljudje večkrat peljejo na vrvici na sprehod,
in ki se včasih udeleži kakšnega čudnega tekmovanja,
da bi dobila kakšno nenavadno nagrado.
Draga moja, boljše vprašanje za Hafisa bi bilo:
'Kako je, če si srce?'
Kajti vse, kar poznam, je ljubezen,
in moje srce je Neskončno in Povsod!"
Hafis:
Zapleši z Menoj
PODARITE (SI) LJUBEZEN!
Knjigi Od čustvene inteligence do modrosti srca (328 strani, cena 5.800 SIT)
in Hafis - Zapleši z menoj (120 strani, cena 4.800 SIT) lahko naročite v Sončni
trgovini
Ob nakupu obeh knjig v mesecu februarju vam založnik Zavod CDK podarja enoletno
naročnino na revijo Soutripanje (www.cdk.si/soutripanje)!
|
Ljubezen - kaj je že to?
Prispeval/a: Ljuba dne torek, 7. februar 2006 @ 10:26 CET
Ja, res je krasno, kadar sta on in ona na isti valovni dolžini in si takorekoč bereta misli. Ta presneta utrujenost pa vse pokvari. Še dobro, da jo lahko uporabljamo za izgovor!
Natanko enako se je dogajalo moji najboljši prijateljici:
Neko soboto dopoldne sedi on lepo udobno zleknjen na kavču, ona pa kot utrgana leta po stanovanju s sesalcem, nato zmeče cunje v pralni stroj, teče v trgovino, hiti nato pripravljat kosilo, otroka se ji motata pod nogami, golaž se ji zasmodi, na solato pozabi...skratka norišnica.
Pa se nekega dne tudi ona lepo udobno vsede poleg možička na kavč pred televizijo, in gleda skupaj z njim nogometno tekmo. Čez čas jo možiček povpraša, kaj bo za večerjo, ona mu pa reče:"Ja tisto, kar si boš skuhal!"
Naslednji dan mu prinese svojo bluzo in ga prosi, če ji jo zlika. On samo debelo pogleda, češ ženska, ali se ti je zmešalo.
"Okej," pravi ona, "imaš prav, bova pač likala vsak svoje cunje!"
Vzame likalnik in zlika samo svojo bluzo, kup njegovih srajc pa ostane nezlikan.
"Ljudje bodo rekli, da imam zanikrno ženo!" se razburja on.
"Ne, ljubček, rekli bodo, da imaš pametno ženo;" ga dopolni ona.
Spet drugič jo on, ko je ona ravno zaposlena s čiščenjem kopalnice, prosi, če mu prinese pivo iz hladilnika, ona pa mu prinese berglo in mu reče:"Na, morda si boš s temle lahko kako pomagal in lažje prišel do hladilnika!"
In tako naprej. Sprašujete, kaj se je s tem zakonom zgodilo? - Narazen je šel, jasno. Kajti s tako ženo moški nima kaj početi! A zdaj bo pa sam kuhal, pral, likal... revček!? Zakaj se je pa potem oženil?!
Vidite, tako razmišljajo nekateri moški! A hvala Bogu ne vsi!
No, pa še nekaj vzpodbudnih modrih misli o zakonu:
Vaš zakon je lahko trdnjava,
lahko pa koča je majava.
Žene so mladim možem ljubice,
malo starejšim prijateljice,
starim možem pa so bolničarke.
V srečnem zakonu se skrb prepolovi,
medtem ko se sreča često podvoji.
Žena - če hoče - vse s prošnjo dobi,
mož pa - če more - ukaze deli.
Ko kdaj se pogovarjaš z ženo,
poslušaj jo, kaj govori.
Bolj sporočilo dragoceno
pa je, kar govori z očmi!
Kadar s prizadevanjem dom srečen narediš,
takrat v tem domu srečen se vsakič prebudiš.
Nesrečni zakon se zgodi,
ko v njem prijateljstva več ni.
Žena moževo surovost bo prenašala molče,
to, kar pa zares boli jo, ravnodušnost je do nje.
Kadar v skupnosti en partner vse ima le prav,
drugi ni zadosti dober in ni umsko zdrav.
Izsiljevati partnerja ni zdravo,
pogajanje le je dejanje pravo.
Kadar se en partner bo navadam slabim vdal,
k jezi, k prepirljivosti bo drugega izzval.
Lenoba, prepirljivost, zloba,
pa da vse vedno prav imaš,
nered, ležernost, nezvestoba,
pomanjkanje sočutja, laž,
neupoštevanje bontona,
in če denarja nič ne daš -
zastrupljevalci so zakona,
če jih ustaviti ne znaš.
Bolje je, da partnerja v delo vključuješ,
kot pa da lenobo mu ves čas dokazuješ.
Ljudje smo si različni z nekim razlogom,
saj krogu bilo dolgočasno bi s krogom.
Če po sebi partnerico hotel boš uliti,
bo - kot da bi hotel se sam s sabo poročiti!
Lep dan - pa veliko razumevanja in ljubezni...
Ljuba Žerovc
http://www.modrostizbrane.com