Zaspi,
naj ogenj dogori,
sladko sajnaj,
naj te veter
ne zbudi.
V sanjah
vse težave,
spremenijo se v radost,
globoki mir, tvoj spremljevalec,
Bog v duši, dragi gost.
Glas,
notranjega vesolja
naj te čuva,
ko plavala boš
skozi mrak,
med nevidne,
tisočere nežne roke,
božajoče te kot zrak.
Ko ugasne ogenj,
se vrni,
da prižgeva
novega.
|