|    Zaspi, 
naj ogenj dogori, 
sladko sajnaj, 
naj te veter  
ne zbudi. 
 
V sanjah 
vse težave, 
spremenijo se v radost, 
globoki mir, tvoj spremljevalec, 
Bog v duši, dragi gost. 
 
Glas, 
notranjega vesolja 
naj te čuva, 
ko plavala boš 
skozi mrak, 
med nevidne, 
tisočere nežne roke, 
božajoče te kot zrak.
  Ko ugasne ogenj, 
se vrni, 
da prižgeva 
novega.
  |