Glej jutranja zarja ponuja ti dlan,
da nežno poboža polepša ti dan,
rahle meglice prežene v nič,
tam se oglaša že pesem ptic.

Sosedov petelin razglaša,
sem gospodar če kdo vpraša,
a pes laja ga že preganja,
še spiš, to se ti le sanja...

Je skočil na gnoj kup visok,
a pes za njim bil urnih nog,
že z drevesa važič vrešči,
gospodinja iz hiše prihiti.

Psa napodila, pregnala,
v petelina pesek metala,
ga z drevesa spodila,
ti bom že dala še vpila.

Je mir še sonce se smeje,
s svojim žarki vse greje,
le pes spet godrnja,
poštarja na piki ima...