K Tebi vpijem noč in dan:
»Ne zapusti me!«
K Tebi venomer zdihuje
hrepeneče mi srce.

Kar najboljšega premorem,
dar je Tvoje milosti,
vse slabosti, vso nemoč
pa odpuščaš blagohotno mi.

K Tebi se lahko zatečem
tudi kadar vse me zapusti,
kadar pa okušam srečo,
tudi Ti z menoj se srčno veseliš.

Danijela Premzl