Naj obmirujem kot drevo,
a korenine ne v zemljo,
naj dvignejo se pod nebo.
Poslušam veter,
ki brez mej
ovija se okoli vej.
Stojim na jasi mavrični,
kot tisti, ki ne govori,
le listje moje naj šumi.
In misel naj odnese tja,
kjer le ljubezen je doma,
hrepenenje iz srca.
Darinka Šajn
|