Obèasno zaposlovanje študentov je bilo, je in bo zagotovo tudi v prihodnje pomembno tako za ponudnike takšnih del kot tudi za mlade, ki zaradi razliènih razlogov posegajo po njem.

Delodajalci za študente razpisujejo tista prosta delovna mesta, ki jih morajo zaradi nemotenega poteka delovnih procesov v podjetjih zapolniti za krajši èas ali v zelo kratkem èasu – bodisi da s tem nadomešèajo zaèasno odsotne redno zaposlene delavce ali pa zaradi obèasnih novonastalih potreb v podjetju.
Študentje in med poletnimi poèitnicami tudi dijaki želijo z obèasnim delom s èim bolje plaèanim delom in v èim krajšem èasu zaslužiti kar najveè. Govorimo seveda o mladih, ki si obèasno delo poišèejo zgolj med poèitnicami.

Povsem drugaèni pa so seveda vzroki tistih študentov, ki z obèasnim delom preko celega šolskega leta izboljšujejo svoj gmotni položaj, da sploh lahko študirajo in se na ta naèin preživljajo. Po podatkih mednarodne raziskave med študentsko populacijo Eurostudent, opravljeno leta 2005, v èasu študija plaèano delo opravlja 66 odstotkov slovenskih študentov. Meseèni zaslužek študentov, ki delajo, znaša v povpreèju 467 evrov in predstavlja skoraj tri èetrtine njihovih meseènih dohodkov. Ta delež je še znaèilno višji pri moških (484 evrov), kar presega tri èetrtine vseh meseènih dohodkov in je skoraj 83 evrov višji kot pri študentkah. Po evropski raziskavi opravijo slovenski študentje tedensko v povpreèju 16 delovnih ur priložnostnih del, bruci, denimo, 7 ur na teden.

Do dela s sorodstvom
Pa je v poletnih mesecih težje ali lažje najti zaposlitev v Ljubljani? Vprašanje smo naslovili na kar nekaj (v množici) študentskih servisov, a do oddaje prispevka v tisk nismo doèakali odgovora obeh po številu èlanov najveèjih – ljubljanskega in mariborskega. Oèitno so presodili, da je za njih notranja komunikacija s èlani dovolj in da javnosti s tem ne gre »obremenjevati«.
Servisi, ki so nam odgovorili, so navedli, da je prostih delovnih mest kar nekaj, je pa ponudba, kar se pestrosti tièe, bolj okrnjena kot med letom. Združno ugotavljajo, da mnoga podjetja pri »poèitniškem« zaèasnem zaposlovanju dajejo prednost otrokom svojih zaposlenih in njihovih družinskih èlanov, servisi v ta odnos vstopajo zgolj kot posredniki napotnic mladim. Vendar, kot so nam zapisali, se še vedno za vsakogar najde kakšno zanimivo delo.

Skopo plaèilo
Veliko prostih del je predvsem na podroèju administrativnega in tajniškega dela, kratkotrajnih priložnostnih del (kuvertiranje, pakiranje, promocije, selitve, lažja fizièna dela …), pomožnih del v skladišèu in proizvodnji ter del za šankom in v strežbi, ugotavljajo v Študentskem servisu Manpower. Veliko povpraševanja je tudi po programerjih in študentih z raèunalniškim znanjem.

Plaèila, kot so navedli, so odvisna od zahtevnosti in trajanja doloèenega dela. Kratkotrajna dela so ponavadi bolje plaèana, ker podjetja študente/dijake nujno potrebujejo v kratkem roku, bolje plaèana pa so seveda tudi zahtevnejša in strokovna dela. V povpreèju se plaèila gibljejo nekje od 2,90 evrov na uro za lažja dela do 5,00 evrov na uro za strokovna in težja fizièna dela. V Študentskem servisu Manpower so imeli konec minulega tedna na podroèju Ljubljane prostih preko 530 delovnih mest.
Študentom in dijakom takoj izplaèujejo zaslužke, slednji lahko nakazila preverjajo tudi na spletnem e-servisu. Najbolj pomembno je, da èlane spremljajo tudi po izteku njihovega šolanja in jim nudijo pomoè pri iskanju njihove prve redne zaposlitve.

Èlani tega servisa imajo poleg pestre izbire prostih delovnih mest možnost brezplaènega preverjanja stopnje znanja tujih jezikov, brezplaènega opravljanja teèaja varstva pri delu, ugodnejše zdravniške preglede. S èlanstvom v Manpower klubu so deležni popustov in ugodnosti širom celotne Slovenije (šport, sprostitev, izobraževanje, zabava …).

Del je veè, a ne na trgu
Poletje glede raznovrstnosti del ne odstopa od drugih obdobij leta, so nam zagotovili v Študentskem servisu Atama. Kot vedno delodajalci najveè povprašujejo po študentih, ki bi opravljali dela v strežbi, razna pomožna dela, na primer v proizvodnji in v skladišèih ter pri selitvah. Je pa res, da je poletje bolj zahtevno glede iskanja ustreznega dela kot preostanek leta, saj veliko podjetij zaposli študente in dijake svojih zaposlenih. Kot so navedli v študentskem servisu, to ne pomeni, da je del manj, mogoèe ravno nasprotno. To pomeni, da delo veèinoma dobijo notranji v podjetju.

Poleti so študentje in dijaki zato tudi manj izbirèni pri iskanju del. Urne postavke se obièajno gibljejo od 2,80 do okoli 5 evrov na uro, obèasno pa išèejo študente tudi za dela, ki so še bolje plaèana. Poleg tega èlanom po koncu šolanja ali študija nudijo možnost svetovanja za zaposlitev.

Po posredovanih podatkih Študentskega servisa Napotnica študentje najbolj povprašujejo po administrativnih delih, lažjih fiziènih delih, kot sta pakiranje in kuvertiranje, ter promocijah in degustacijah. Plaèila se gibljejo nekje med 2,92 in 4,20 evra na uro, kar je odvisno od narave in zahtevnosti dela. Trenutno imajo na voljo 183 prostih del.
Èlane hitro in tekoèe obvešèajo tudi o vseh na novo objavljenih prostih delovnih mestih in tudi o vseh novostih na podroèju študentske zakonodaje. Kot pravijo, se trudijo biti najprijaznejši študentski servis.
www.dobrojutro.net